Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Ivan Grafenauer – raziskovalec ljudskega pripovedništva * Samorastnik na področju humanističnih ved * Narodna galerija odpre svoja vrata * Dirigent vrste uglednih zborovskih zasedb

Zgodovinar, učitelj in politik Josip Mravljak je leta 1912 maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru, opravil abiturientski tečaj na Dunaju in živel kot posestnik v Vuzenici. Bil je vsestransko dejaven kot član Ciril-Metodovega društva, sokol, gasilec, planinec, občinski tajnik, član posojilnice, od božiča 1927 župan Vuzenice in zgodovinar. Bil je značilen krajevni kronist, ki je iz notranjih domoljubnih vzgibov in na svoje lastne stroške proučeval gradivo arhivov v Celovcu, Gradcu ter v benediktinskem samostanu Šent Pavel v Labotski dolini. Posebno pozornost je namenjal zgodovini Vuzenice in krajev v Dravski dolini. Josip Mravljak je o svojih spoznanjih pisal v Časopisu za zgodovino in narodopisje, kjer je objavljal prispevke o podložništvu, kmečkih uporih, fevdalni upravi, kmetijstvu, dravskem splavarstvu in gasilstvu. Drugo svetovno vojno je kot zaveden Slovenec preživel v izgnanstvu, po vojni pa je med drugim poučeval na novi gimnaziji na Ravnah na Koroškem. Za Josipa Mravljaka velja, da je Dravsko dolino uvrstil v slovensko zgodovinopisje. Ker je deloval daleč od strokovnih ustanov tedanjega časa, velja za pravega podravskega samorastnika na področju humanističnih ved. Zgodovinar, učitelj in politik Josip Mravljak se je leta 1892 v Vuzenici.

Literarni zgodovinar in etnolog Ivan Grafenauer je na Dunaju študiral slavistiko ter germanistiko in tam tudi doktoriral, potem pa je bil gimnazijski profesor v Kranju in Ljubljani. Sodi med najpomembnejše slovenske znanstvenike in organizatorje znanstvenoraziskovalnega dela prve polovice 20. stoletja, saj je pred 70-imi leti ustanovil Inštitut za slovensko narodopisje, sedanji Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev mednarodne zveze narodopiscev vzhodnoalpskih dežel in leta 1964 dočakal izvolitev za častnega člana Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva. Poseben pomen imajo predvsem njegove obravnave srednjeveškega pismenstva in ljudskega slovstva, osvetljene tudi s primerjalne in kulturnozgodovinske strani. Literarni zgodovinar in etnolog Ivan Grafenauer se je rodil leta 1880 v Veliki vasi v Ziljski dolini.

Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo razmere po vojni spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan leta 1919 v prostorih ljubljanske Kresije. Ogled je bil mogoč le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev. Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana takrat štela 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija je narastlo, pa tudi obisk razstave se je povečal.

Dirigent Janez Bole je leta 1948 diplomiral iz slavistike na filozofski fakulteti, pozneje pa še iz dirigiranja na Akademiji za glasbo. 25 let je na Srednji glasbeni in baletni šoli ter 20 let na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučeval zborovsko petje in dirigiranje. Ustanovil ali na novo oblikoval in vodil je 21 zborov (med temi Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča, zbor Slovenske filharmonije in Slovenske madrigaliste) ter z njimi nastopil na približno 2.200 koncertih doma in v tujini. S Slovenskim oktetom se je mudil tudi na Kitajskem *Posnetek Pomembno je vplival na programsko in interpretativno rast zborovske poustvarjalnosti v Sloveniji. Med drugim je posnel prvo ploščo Slovenskega okteta; ta je leta 1954 izšla v Švici. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado in bronasti častni znak svobode Republike Slovenije. Janez Bole se je rodil leta 1919 na Brezjah na Gorenjskem.