Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Andrej Vovko - raziskovalec zgodovine šolstva na Slovenskem * Književnik na Golem otoku * »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …« * Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo samostojnosti

Književnik, časnikar in prevajalec Cvetko Zagorski je bil pred drugo svetovno vojno v Mariboru zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije in odtlej se je preživljal s časnikarstvom. Med vojno je bil v partizanih, po njej pa je delal v uredništvih »Slovenskega poročevalca,« mariborskega »Večera« in založbe »Kmečka knjiga«. V letih od 1949 do 51 je bil zaprt na Golem otoku, kazenskem taborišču, namenjenem predvsem političnim zapornikom. Njegova avtobiografska knjiga »Lisičji čas,« ki je izšla leta 1991, je prva avtentična slovenska romaneskna pripoved o življenju obsojencev v tem taborišču. Sicer pa je v pesmih in pripovedih izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci ter poudarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Cvetko Zagorski je pisal tudi pesmi in zgodbe za otroke ter precej prevajal. Rodil se je leta 1917 na Jesenicah.

Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla,« »Bolečina nedoživetega,« »Ko bom tih in dober,« »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«.

Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.

Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Zgodovinar, umetnostni zgodovinar in muzealec Andrej Vovko se je rodil pred 75. leti (1947) begunskim staršem v kraju Seeboden ali Jezernica ob Miljskem jezeru na Koroškem. Kmalu po rojstvu sta se z mamo vrnila v Ljubljano. Za diplomsko nalogo o reviji La Yougoslavie, ki jo je med 1. svetovno vojno izdajala slovenska federalistična emigracija v Švici je leta 1972 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Doktoriral je z disertacijo o Družbi sv. Cirila in Metoda v letih od 1885 do 1918. Kasneje je preučeval predvsem zamejsko in izseljensko tematiko, vprašanja šolske zgodovine, zgodovine Primorske, posebno beguncev v kraljevino Jugoslavijo v letih med obema svetovnima vojnama, zgodovino slovenskih narodno-obrambnih in narodno-prebudnih društev. *Posnetek Bil je ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja, prvi predstojnik Inštituta za slovensko izseljenstvo in prvi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pomembno je bilo tudi njegovo uredniško delo. Bil glavni urednik začetnih številk revije Dve domovini/Two Homelands, glavni urednik Valvasorjevega zbornika, odgovorni urednik Šolske kronike ter pobudnik in prvi urednik knjižne zbirke Inštituta za biografiko in bibliografijo oz. Inštituta za kulturno zgodovino Življenja in dela. Kot prvi zvezek v zbirki so izšla Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon. Po upokojitvi je poučeval kot izredni profesor na mariborski univerzi.

22. marca leta 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.