Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Črnih koz v Slovenijo ni bilo * Ko so politične razprtije načele celo gasilsko službo * Arhitekt – pionir montažne gradnje pri nas * Snovalec temeljev kulturnega in umetniškega življenja v Kopru
Franc Doberlét je leta 1870 postal prvi načelnik Prostovoljne požarne brambe v Ljubljani in jo vodil kar dvajset let. V Gradcu in v mestih na Štajerskem je preučil naprave in pravila že obstoječih požarnih bramb, nato pa uspešno širil idejo prostovoljnega gasilstva. Leta 1888 je ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in jo vodil do leta 1913. Takrat je zašla v spor z Deželnim odborom v Ljubljani, ki je podprl ustanovitev katoliške Kranjske deželne gasilske zveze. Doberlet je poudarjal, da politika v požarni brambi nima kaj iskati. Za zasluge pri razvoju prostovoljnega gasilstva pri nas si je pridobil naziv “oče kranjskega gasilstva”. Bil je tudi uspešen in napreden podjetnik: ukvarjal se je z dekoraterstvom in tapetništvom. Prenovil je dekoracije starega in napravil večino dekoracij novega gledališča v Ljubljani in gledališča na Reki ter ustanovil prvi ljubljanski pogrebni zavod. Franc Doberlet se je rodil pred 130. leti (1832) v Ljubljani.
Arhitekt Danilo Fürst je leta 1935 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku na tehniški fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa je postal mestni arhitekt na Bledu; med drugim je izdelal projekt tamkajšnje obalne promenade. Številne njegove stvaritve sodijo med pomembnejše mostove med Plečnikovo in moderno ter postmoderno arhitekturo. Posebej se je ukvarjal z vprašanji racionalne graditve stanovanj; njegove vrstne hiše odlikujeta praktičnost in estetska ureditev. V povojni Jugoslaviji je sodeloval v socialni gradnji in imel vodilno vlogo v začetkih industrijske montažne gradnje; na tem področju velja za pionirja gradnje te vrste pri nas. Projektiral je tudi šolske in poslovne stavbe ter industrijske komplekse, med drugim tovarno aluminija v Kidričevem. Sicer pa je pri svojem delu uspešno poudarjal izvirne zasnove in predloge glede sakralne arhitekture, športnih objektov ter hortikulturnih in urbanističnih rešitev. Leta 1997 je prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Danilo Fürst se je rodil pred 110. leti v Mariboru.
Vladimir Lovec je bil glasbeni kritik, pedagog, dirigent in eden pomembnejših skladateljev slovenske povojne generacije, ki velja za snovalca temeljev kulturnega in umetniškega življenja v Kopru. *Posnetek Na ljubljanski univerzi je najprej študiral zgodovino in zemljepis, nato pa se je preusmeril na študij kompozicije in dirigiranja na Akademiji za glasbo. Leta 1951 ga je republiški izvršni svet imenoval za šefa glasbenega oddelka Radiofonije v Kopru. Postal je tudi zborovodja. Ravnatelj koprske glasbene šole in njen ustanovitelj Srečko Kumar ga je pritegnil k poučevanju klavirja in nauka o glasbi zato ni naključje, da je pozneje postal tudi ravnatelj glasbene šole. Obsežen je tudi njegov skladateljski opus. Poleg Simfoniette in Koprske simfonije je Lovec napisal še vrsto drugih del in več kot 40 samospevov. Nadvse pomemben pa je tudi njegov skladateljski opus za mladino, saj je za soliste, ansamble in orkester Glasbene šole Koper, napisal ali priredil številne kompozicije. Vladimir Lovec, po katerem je poimenovan tudi Komorni orkester Glasbene šole Koper in umetniške gimnazije, se je rodil pred 100 leti (1922) v Mariboru.
Spomladi pred pol stoletja (1972) je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. Zvezna vlada je odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, nato miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Potniki so morali pokazati brazgotinico na rami, uradno potrdilo ali mednarodno rumeno karto. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo tako vsak dan na terenu približno 42 zdravstvenih ekip. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Črnih koz v Slovenijo ni bilo * Ko so politične razprtije načele celo gasilsko službo * Arhitekt – pionir montažne gradnje pri nas * Snovalec temeljev kulturnega in umetniškega življenja v Kopru
Franc Doberlét je leta 1870 postal prvi načelnik Prostovoljne požarne brambe v Ljubljani in jo vodil kar dvajset let. V Gradcu in v mestih na Štajerskem je preučil naprave in pravila že obstoječih požarnih bramb, nato pa uspešno širil idejo prostovoljnega gasilstva. Leta 1888 je ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in jo vodil do leta 1913. Takrat je zašla v spor z Deželnim odborom v Ljubljani, ki je podprl ustanovitev katoliške Kranjske deželne gasilske zveze. Doberlet je poudarjal, da politika v požarni brambi nima kaj iskati. Za zasluge pri razvoju prostovoljnega gasilstva pri nas si je pridobil naziv “oče kranjskega gasilstva”. Bil je tudi uspešen in napreden podjetnik: ukvarjal se je z dekoraterstvom in tapetništvom. Prenovil je dekoracije starega in napravil večino dekoracij novega gledališča v Ljubljani in gledališča na Reki ter ustanovil prvi ljubljanski pogrebni zavod. Franc Doberlet se je rodil pred 130. leti (1832) v Ljubljani.
Arhitekt Danilo Fürst je leta 1935 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku na tehniški fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa je postal mestni arhitekt na Bledu; med drugim je izdelal projekt tamkajšnje obalne promenade. Številne njegove stvaritve sodijo med pomembnejše mostove med Plečnikovo in moderno ter postmoderno arhitekturo. Posebej se je ukvarjal z vprašanji racionalne graditve stanovanj; njegove vrstne hiše odlikujeta praktičnost in estetska ureditev. V povojni Jugoslaviji je sodeloval v socialni gradnji in imel vodilno vlogo v začetkih industrijske montažne gradnje; na tem področju velja za pionirja gradnje te vrste pri nas. Projektiral je tudi šolske in poslovne stavbe ter industrijske komplekse, med drugim tovarno aluminija v Kidričevem. Sicer pa je pri svojem delu uspešno poudarjal izvirne zasnove in predloge glede sakralne arhitekture, športnih objektov ter hortikulturnih in urbanističnih rešitev. Leta 1997 je prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Danilo Fürst se je rodil pred 110. leti v Mariboru.
Vladimir Lovec je bil glasbeni kritik, pedagog, dirigent in eden pomembnejših skladateljev slovenske povojne generacije, ki velja za snovalca temeljev kulturnega in umetniškega življenja v Kopru. *Posnetek Na ljubljanski univerzi je najprej študiral zgodovino in zemljepis, nato pa se je preusmeril na študij kompozicije in dirigiranja na Akademiji za glasbo. Leta 1951 ga je republiški izvršni svet imenoval za šefa glasbenega oddelka Radiofonije v Kopru. Postal je tudi zborovodja. Ravnatelj koprske glasbene šole in njen ustanovitelj Srečko Kumar ga je pritegnil k poučevanju klavirja in nauka o glasbi zato ni naključje, da je pozneje postal tudi ravnatelj glasbene šole. Obsežen je tudi njegov skladateljski opus. Poleg Simfoniette in Koprske simfonije je Lovec napisal še vrsto drugih del in več kot 40 samospevov. Nadvse pomemben pa je tudi njegov skladateljski opus za mladino, saj je za soliste, ansamble in orkester Glasbene šole Koper, napisal ali priredil številne kompozicije. Vladimir Lovec, po katerem je poimenovan tudi Komorni orkester Glasbene šole Koper in umetniške gimnazije, se je rodil pred 100 leti (1922) v Mariboru.
Spomladi pred pol stoletja (1972) je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. Zvezna vlada je odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, nato miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Potniki so morali pokazati brazgotinico na rami, uradno potrdilo ali mednarodno rumeno karto. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo tako vsak dan na terenu približno 42 zdravstvenih ekip. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov