Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Črnih koz v Slovenijo ni bilo * Ko so politične razprtije načele celo gasilsko službo * Arhitekt – pionir montažne gradnje pri nas * Snovalec temeljev kulturnega in umetniškega življenja v Kopru

Franc Doberlét je leta 1870 postal prvi načelnik Prostovoljne požarne brambe v Ljubljani in jo vodil kar dvajset let. V Gradcu in v mestih na Štajerskem je preučil naprave in pravila že obstoječih požarnih bramb, nato pa uspešno širil idejo prostovoljnega gasilstva. Leta 1888 je ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in jo vodil do leta 1913. Takrat je zašla v spor z Deželnim odborom v Ljubljani, ki je podprl ustanovitev katoliške Kranjske deželne gasilske zveze. Doberlet je poudarjal, da politika v požarni brambi nima kaj iskati. Za zasluge pri razvoju prostovoljnega gasilstva pri nas si je pridobil naziv “oče kranjskega gasilstva”. Bil je tudi uspešen in napreden podjetnik: ukvarjal se je z dekoraterstvom in tapetništvom. Prenovil je dekoracije starega in napravil večino dekoracij novega gledališča v Ljubljani in gledališča na Reki ter ustanovil prvi ljubljanski pogrebni zavod. Franc Doberlet se je rodil pred 130. leti (1832) v Ljubljani.

Arhitekt Danilo Fürst je leta 1935 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku na tehniški fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa je postal mestni arhitekt na Bledu; med drugim je izdelal projekt tamkajšnje obalne promenade. Številne njegove stvaritve sodijo med pomembnejše mostove med Plečnikovo in moderno ter postmoderno arhitekturo. Posebej se je ukvarjal z vprašanji racionalne graditve stanovanj; njegove vrstne hiše odlikujeta praktičnost in estetska ureditev. V povojni Jugoslaviji je sodeloval v socialni gradnji in imel vodilno vlogo v začetkih industrijske montažne gradnje; na tem področju velja za pionirja gradnje te vrste pri nas. Projektiral je tudi šolske in poslovne stavbe ter industrijske komplekse, med drugim tovarno aluminija v Kidričevem. Sicer pa je pri svojem delu uspešno poudarjal izvirne zasnove in predloge glede sakralne arhitekture, športnih objektov ter hortikulturnih in urbanističnih rešitev. Leta 1997 je prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Danilo Fürst se je rodil pred 110. leti v Mariboru.

Vladimir Lovec je bil glasbeni kritik, pedagog, dirigent in eden pomembnejših skladateljev slovenske povojne generacije, ki velja za snovalca temeljev kulturnega in umetniškega življenja v Kopru. *Posnetek Na ljubljanski univerzi je najprej študiral zgodovino in zemljepis, nato pa se je preusmeril na študij kompozicije in dirigiranja na Akademiji za glasbo. Leta 1951 ga je republiški izvršni svet imenoval za šefa glasbenega oddelka Radiofonije v Kopru. Postal je tudi zborovodja. Ravnatelj koprske glasbene šole in njen ustanovitelj Srečko Kumar ga je pritegnil k poučevanju klavirja in nauka o glasbi zato ni naključje, da je pozneje postal tudi ravnatelj glasbene šole. Obsežen je tudi njegov skladateljski opus. Poleg Simfoniette in Koprske simfonije je Lovec napisal še vrsto drugih del in več kot 40 samospevov. Nadvse pomemben pa je tudi njegov skladateljski opus za mladino, saj je za soliste, ansamble in orkester Glasbene šole Koper, napisal ali priredil številne kompozicije. Vladimir Lovec, po katerem je poimenovan tudi Komorni orkester Glasbene šole Koper in umetniške gimnazije, se je rodil pred 100 leti (1922) v Mariboru.

Spomladi pred pol stoletja (1972) je nekdanja Jugoslavija doživela epidemijo črnih koz. Bolezen se je začela širiti na Kosovu; tja jo je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke in Medine. Zvezna vlada je odredila, da je treba v štirinajstih dneh cepiti približno osemnajst milijonov ljudi, skoraj celotno prebivalstvo države. Zdravstveni delavci so zato imeli povsod veliko dela: najprej so cepili drug drugega, nato miličnike, vojake, voznike, turistične delavce in druge. Resnost razmer opisuje vzpostavitev pravega »mejnega prehoda« pri Otočcu, na katerem so pripadniki milice pregledali vsakogar, ki je z juga pripotoval v Slovenijo. Potniki so morali pokazati brazgotinico na rami, uradno potrdilo ali mednarodno rumeno karto. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo tako vsak dan na terenu približno 42 zdravstvenih ekip. Oblasti so izdale uredbo o prepovedi preseljevanja delavcev, javnih zborovanj in prireditev ter omejitev službenih potovanj. Zaradi pravočasnih in učinkovitih ukrepov v Sloveniji leta 1972 nihče ni obolel za črnimi kozami.