Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” * Balonarski dosežek mladega poročnika * Znanstvena kariera obsojenca na Nagodetovem procesu * Zakon o zaščiti kmetov
Leta 1914 je član mariborske podružnice graškega balonarskega kluba Maks Macher z balonom, imenovanim Nadvojvoda Ferdinand, preletel 840 kilometrov zračne črte od Fischamenda pri Dunaju do Trelleborga pri Malmöju na Švedskem. S poletom, ki je trajal 31 ur in 12 minut, je dosegel avstrijski rekord. Maks Macher je bil poročnik avstrijske vojske, sicer pa sin mariborskega trgovca.
Skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Mihelčič se je po diplomi iz solo petja pri Antonu Trostu in kompozicije pri Slavku Ostercu leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. V njegovem bogatem skladateljskem opusu je več kot 700 skladb. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite ter opereto “Pomlad v Rogaški Slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič – rodil se je pred 110 leti (1912) v Metliki – je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke in različne zborovske zasedbe.
Pravnik in ekonomist Ljubo Sirc se je s podjetništvom srečal v tekstilni tovarni svojega očeta v Kranju. Ob okupaciji so jo nacistični okupatorji spremenili v tovarno letalskih delov, družina pa je morala oditi v Ljubljano. Tam se je povezal z odporniško skupino Stara pravda pod vodstvom Črtomirja Nagodeta, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, po njeni izključitvi iz OF je Ljubo Sirc odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki, potem pa postal borec Pete prekomorske brigade. Po vojni je bil tiskovni predstavnik predsedstva vlade, v tem času je bil reden gost britanskega konzula v Ljubljani. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zato je komunističnim oblastem postal politično sumljiv. Na montiranem Nagodetovem procesu je bil leta 1947 obsojen na smrt, a je bila njegova kazen pozneje znižana na 20 let prisilnega dela. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je umrl leta 1950 kmalu po pogojni izpustitvi. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela ne prihodnosti, zato je že naslednje leto čez Italijo zbežal v Veliko Britanijo. Predaval je na številnih univerzah v različnih delih sveta. In sredi šestdesetih postal profesor na Univerzi v Glasgowu. V letu 1983 je v Londonu ustanovil Center za proučevanje komunističnih gospodarstev. Kritični analizi socialistične ekonomike se je posvetil v treh vplivnih knjigah in drugih zapisih. *Posnetek V Slovenijo se je vrnil leta 1989, dve leti pozneje pa je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo z Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kot član LDS z odtegnjeno politično podporo predlagateljev kandidiral na predsedniških volitvah. Pravnik in ekonomist dr. Ljubo Sirc se je rodil leta 1920 v Kranju.
Jugoslovanska vlada je pred 90 leti (1932) izdala zakon o zaščiti kmetov, s katerim je napovedala tudi sprejem moratorija na kmečke dolgove za šest mesecev. V državah, ki so bile pretežno agrarne, kot so bile Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska in Jugoslavija, je bilo vprašanje zadolženosti kmečkega prebivalstva izrazitejše – temu primerni so bili tudi ukrepi. Drugače je bilo v industrijsko razvitih državah, kjer je zadostovalo že blažje ukrepanje v obliki raznih olajšav pri odplačevanju kmečkih dolgov. Države jugovzhodne Evrope: Jugoslavija, Bolgarija in Romunija, so vse na isti dan, to je 19. aprila 1932, uveljavile moratorij na kmečke dolgove, to pa je bilo verjetno posledica skupnega udejstvovanja teh držav v "Agrarnem bloku" podonavskih dežel. Vendar jugoslovanske oblasti pri tem niso bile hitre in učinkovite, kot bi pričakovali glede na vsoto dolgov in število dolžnikov, čeprav so začele ukrepati sočasno z drugimi primerljivimi evropskimi državami. Vprašanje kmečkih dolgov so pustile tleti kar štiri leta in pol vse do septembra 1936, ko so izdale "Uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov". Tudi zaradi pomanjkanja izostrenega občutka za gospodarstvo sta se stiska in obubožanje kmečkega prebivalstva tudi na Slovenskem nadaljevala vse do konca Kraljevine Jugoslavije.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” * Balonarski dosežek mladega poročnika * Znanstvena kariera obsojenca na Nagodetovem procesu * Zakon o zaščiti kmetov
Leta 1914 je član mariborske podružnice graškega balonarskega kluba Maks Macher z balonom, imenovanim Nadvojvoda Ferdinand, preletel 840 kilometrov zračne črte od Fischamenda pri Dunaju do Trelleborga pri Malmöju na Švedskem. S poletom, ki je trajal 31 ur in 12 minut, je dosegel avstrijski rekord. Maks Macher je bil poročnik avstrijske vojske, sicer pa sin mariborskega trgovca.
Skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Mihelčič se je po diplomi iz solo petja pri Antonu Trostu in kompozicije pri Slavku Ostercu leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. V njegovem bogatem skladateljskem opusu je več kot 700 skladb. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite ter opereto “Pomlad v Rogaški Slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič – rodil se je pred 110 leti (1912) v Metliki – je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke in različne zborovske zasedbe.
Pravnik in ekonomist Ljubo Sirc se je s podjetništvom srečal v tekstilni tovarni svojega očeta v Kranju. Ob okupaciji so jo nacistični okupatorji spremenili v tovarno letalskih delov, družina pa je morala oditi v Ljubljano. Tam se je povezal z odporniško skupino Stara pravda pod vodstvom Črtomirja Nagodeta, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, po njeni izključitvi iz OF je Ljubo Sirc odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki, potem pa postal borec Pete prekomorske brigade. Po vojni je bil tiskovni predstavnik predsedstva vlade, v tem času je bil reden gost britanskega konzula v Ljubljani. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zato je komunističnim oblastem postal politično sumljiv. Na montiranem Nagodetovem procesu je bil leta 1947 obsojen na smrt, a je bila njegova kazen pozneje znižana na 20 let prisilnega dela. Skupaj z njim je bil obsojen tudi njegov oče, ki je umrl leta 1950 kmalu po pogojni izpustitvi. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela ne prihodnosti, zato je že naslednje leto čez Italijo zbežal v Veliko Britanijo. Predaval je na številnih univerzah v različnih delih sveta. In sredi šestdesetih postal profesor na Univerzi v Glasgowu. V letu 1983 je v Londonu ustanovil Center za proučevanje komunističnih gospodarstev. Kritični analizi socialistične ekonomike se je posvetil v treh vplivnih knjigah in drugih zapisih. *Posnetek V Slovenijo se je vrnil leta 1989, dve leti pozneje pa je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo z Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kot član LDS z odtegnjeno politično podporo predlagateljev kandidiral na predsedniških volitvah. Pravnik in ekonomist dr. Ljubo Sirc se je rodil leta 1920 v Kranju.
Jugoslovanska vlada je pred 90 leti (1932) izdala zakon o zaščiti kmetov, s katerim je napovedala tudi sprejem moratorija na kmečke dolgove za šest mesecev. V državah, ki so bile pretežno agrarne, kot so bile Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska in Jugoslavija, je bilo vprašanje zadolženosti kmečkega prebivalstva izrazitejše – temu primerni so bili tudi ukrepi. Drugače je bilo v industrijsko razvitih državah, kjer je zadostovalo že blažje ukrepanje v obliki raznih olajšav pri odplačevanju kmečkih dolgov. Države jugovzhodne Evrope: Jugoslavija, Bolgarija in Romunija, so vse na isti dan, to je 19. aprila 1932, uveljavile moratorij na kmečke dolgove, to pa je bilo verjetno posledica skupnega udejstvovanja teh držav v "Agrarnem bloku" podonavskih dežel. Vendar jugoslovanske oblasti pri tem niso bile hitre in učinkovite, kot bi pričakovali glede na vsoto dolgov in število dolžnikov, čeprav so začele ukrepati sočasno z drugimi primerljivimi evropskimi državami. Vprašanje kmečkih dolgov so pustile tleti kar štiri leta in pol vse do septembra 1936, ko so izdale "Uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov". Tudi zaradi pomanjkanja izostrenega občutka za gospodarstvo sta se stiska in obubožanje kmečkega prebivalstva tudi na Slovenskem nadaljevala vse do konca Kraljevine Jugoslavije.
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov