Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pomen narodnih zahtev v prizadevanjih za Zedinjeno Slovenijo * Urednik revije z naslovom »Radio Ljubljana« * Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki * Začetki partizanskega pevskega zbora

Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan leta 1848 javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice.” Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti, peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.

Prevajalec, publicist in urednik Jože Dolenc je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil pred 110 leti (1912) v Železnikih.

20. aprila 1907 je bil na občnem zboru v Celju ustanovljen slovenski Narodni svet za Spodnjo Štajersko. Ustanovitev je bila posledica zaupnega dogovora med prvakoma katoliške in liberalne stranke dr. Antonom Korošcem in dr. Vekoslavom Kukovcem v Mariboru. Sklenili so, da naj bi Narodni svet povezal vse spodnještajerske Slovence v složno sodelovanje in enotno nastopanje pri pomembnih narodnih vprašanjih, ne da bi se posegalo v delovanje obeh političnih strank. Na podlagi tega dogovora sta na Štajerskem pogosto sodelovala oba politična tabora, predvsem ob volitvah v nacionalno ogroženih občinah, pri ljudskem štetju 1910, obstrukciji štajerskega deželnega zbora 1910/1913 in drugih pomembnih političnih temah. Kljub dogovoru pa štajerski Slovenci niso našli skupnega jezika pri enotnih kandidaturah za deželne in državnozborske volitve.

Leta 1944 je bil na Planini blizu Črnomlja ustanovljen moški pevski zbor, imenovan Invalidski pevski zbor, ali takrat “po domače”: Pojoča četa. Zbor partizanov rekonvalescentov, ki ga je oblikoval in usmerjal Karol Pahor, naj bi s pesmijo spodbujal soborce v boju za svobodo. Z imenom “Partizanski pevski zbor” deluje še danes in ohranja tradicijo petja, porojenega v času narodnoosvobodilnega boja. *Posnetek To je bil odlomek pesmi Naša vojska v izvedbi Partizanskega invalidskega pevskega zbora in godbe Milice. Dirigent Radovan Gobec. Posnetek je nastal pred 50. leti.