Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jože Pogačnik - kritično angažirani režiser in scenarist * Prvi zavod za gluhoneme na Slovenskem * Pisateljica z izrazito individualnostjo * Članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča

Nekateri slovenski voditelji cerkvenih skupnosti so se že v prvi polovici 19. stoletja začeli ukvarjati s humanitarno dejavnostjo. Pesnik, planinec, pedagog in humanist Valentin Stanič, ugledni član stolnega kapitlja v Gorici, je že leta 1846 ustanovil društvo proti mučenju živali, prvo v Avstro-Ogrski, in napisal vrsto vzgojnih del, s katerimi je, posebno pri mladih, poskušal prebuditi sočutje do živali. Dobrotnike je pozival tudi k zbiranju denarja za postavitev posebne šole za gluhonemo mladino, saj je bil prepričan, da je duhovščina dolžna skrbeti zanjo. Na njegovo pobudo so na današnji dan leta 1840 v Gorici odprli zavod za gluhonemo mladino, prvega te vrste na Slovenskem, in Stanič ga je vodil vse do smrti. Večino časa je preživel med temi otroki, pripravljal posebne programe izobraževanja zanje in jih izvirno seznanjal z vsakdanjim življenjem. Valentin Stanič je z oporoko svoje imetje namenil za podporo šolarjem in študentom.

Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka, odločna bojevnica za ženske pravice in prva slovenska poklicna pisateljica Zofka Kveder. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Pri 21 letih je v samozaložbi izdala svojo prvo knjigo z naslovom Misterij žene. Pozneje sta izšla še roman “Njeno življenje” in protivojni roman v pismih “Hanka”, v štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ni bila le ena izmed zgodnjih slovenskih feministk, ampak je bila dejavna tudi kot novinarka, sodelovala je s številnimi časopisi, nekatere je tudi urejala. Zofka Kvedrova je ena izmed literarnih ustvarjalk, ki so bile za življenja deležne vrste napadov in pozneje tudi omalovaževanja. Ivan Cankar je o njej zapisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder, prva pisateljica, uvrščena v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, se je rodila leta 1878 v Ljubljani.

Režiser in scenarist Jože Pogačnik je študiral na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Sprva se je ukvarjal s filmsko kritiko, v šestdesetih letih pa se je uveljavil predvsem kot avtor izrazito kritičnih in angažiranih dokumentarnih del. *Posnetek Je avtor bogatega filmskega opusa, ki poleg kratkih in dokumentarnih filmov vsebuje tudi igrane celovečerne; najbolj znani zmed njih je gotovo Kavarna Astoria iz leta 1989 po scenariju Žarka Petana, ki pripoveduje zgodbo o usodi mariborske kavarnarske družine pred drugo svetovno vojno in po njej. Prvi celovečerni film Grajski biki, temno dramo o mladinskem prestopništvu v domu za vojne sirote, napisano po literarni predlogi Primoža Kozaka, je posnel leta 1967 in si z njo nakopal jezo oblasti. Prav zato je svoj drugi celovečerni film Naš človek, dramo o političnih spletkah v obdobju samoupravnega socializma, lahko posnel šele osemnajst let pozneje. Za svoje številne filme je v več kot tridesetletni karieri prejel pomembna priznanja doma in na tujem. Omeniti moramo Prešernovo nagrado za Naročenega ženina in srebrnega medveda v Berlinu za Tri etude leta 1972. Režiser in scenarist Jože Pogačnik se je rodil pred 90 leti (1932.) v Mariboru.

Gledališka igralka Milena Grm je po študiju na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964 postala članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, sodelovala pa je tudi v takratnih eksperimentalnih gledališčih, pozneje še v avantgardnih, ter ustvarjala predstave za mlade. V Mladinskem gledališču je igrala vse do upokojitve in ustvarila veliko opaznih vlog. Sodelovala je v več slovenskih filmih, na televiziji, v naši radijski hiši pa je nastopala v radijskih igrah in literarnih večerih. Za svoje delo je leta 1981 prejela Borštnikovo nagrado, leta 1988 pa za celoten igralski opus nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Milena Grm se je rodila pred 80 leti (1942.) v Bohinjski Bistrici.