Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 29. april

29.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Soustvarjalec našega prvega športnega prenosa za Evrovizijo * Eden izmed pionirjev slovenske medicinske besede * Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa * Policijska akcija za utišanje slovenske mladine

Kirurg, medicinski terminolog in pisec Mirko Černič je deloval povsod, kjer je bilo ogroženo slovenstvo. Bil je med pobudniki ustanovitve univerze v Ljubljani in eden izmed pionirjev slovenske zdravstvene besede. Šolal se je na Dunaju, po prvi svetovni vojni pa je bil predstojnik kirurškega oddelka in upravnik mariborske bolnišnice. Posvetil se je travmatologiji in zdravljenju golšavosti in bil začetnik teh vej pri nas. Mirko Černič se je rodil leta 1884 v Metliki.

Operna pevka in pedagoginja Ksenija Vidali je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. *Posnetek Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila leta 1913 v Škednju pri Trstu.

Športni novinar, režiser in producent Beno Hvala se je leta 1955 zaposlil na tedanji Radioteleviziji Ljubljana in pet let pozneje režiral prvi slovenski športni prenos za Evrovizijo – smučarske polete v Planici. *Posnetek Domislil se je počasnega predvajanja posnetkov, v angleščini »slow motion«, ki pa ga je pripisal skupinskemu delu tehničnih strokovnjakov televizijske ekipe. To se je zgodilo ob razmisleku, kako bi ob prenosih tekmovanj s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu leta 1966 v Ljubljani gledalcem čim nazorneje predstavili najbolj dramatične trenutke tekem. Njegova vloga pri smučanju je pozneje segla visoko v mednarodne kroge, bil je redni član ekip, ki so za televizijske gledalce ustvarjale prenose z olimpijskih iger. Prizadeval si je za uvrstitev ženskih smučarskih skokov na olimpijske igre in pripomogel k temu, da je Ljubno ob Savinji postalo eno izmed svetovnih središč tega športa. Delal je na kar 16-ih olimpijskih igrah. Leta 1986 je režiral celodnevni neposredni športni televizijski prenos vzpona iz Ospa z naslovom "Pajek pod previsom". To je bil po splošni oceni eden najbolj znanih evropskih medijskih dogodkov na plezalni sceni, ki tudi danes tako rekoč nima konkurence. Beno Hvala s sodelavci je leta 1977 prejel Prešernovo nagrado za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja«, leta 1988 pa Bloudkovo nagrado »za »delovanje v športu in velik prispevek k razvoju športnega programa na RTV Ljubljana«. Beno Hvala se je rodil pred 90 leti v Ljubljani.

29. aprila 1941 so mladi mariborski domoljubi organizirali sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu v samem središču mesta. Zažgali so dva osebna avtomobila nemške civilne uprave. To je bila prva odporniška protiokupatorska akcija v okupirani Sloveniji, ki se je porodila iz upora zoper navdušenje, ki ga je med obiskom velikega vodje nemškega rajha tri dni prej doživela večina mariborskih Nemcev. Direktor mestne policije dr. Gerhard Pfrimer je političnemu komisarju mesta Maribor še istega dne poslal poročilo, v katerem med drugim piše:
"Danes zjutraj okrog 5.20 so neznanci zažgali dva osebna avtomobila v Volkmerjevem prehodu pri delavnici Zwerlin. Do zdaj storilcev nismo mogli odkriti. Slovenska mladina med šestnajstim in dvajsetim letom začenja neprijetno opozarjati nase. To bomo preprečili z energično policijsko akcijo, ki jo že pripravljamo."
Zaprli so približno 60 osumljencev in jih kmalu izpustili, saj jim niso mogli dokazati udeležbe pri požigu.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 29. april

29.04.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Soustvarjalec našega prvega športnega prenosa za Evrovizijo * Eden izmed pionirjev slovenske medicinske besede * Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa * Policijska akcija za utišanje slovenske mladine

Kirurg, medicinski terminolog in pisec Mirko Černič je deloval povsod, kjer je bilo ogroženo slovenstvo. Bil je med pobudniki ustanovitve univerze v Ljubljani in eden izmed pionirjev slovenske zdravstvene besede. Šolal se je na Dunaju, po prvi svetovni vojni pa je bil predstojnik kirurškega oddelka in upravnik mariborske bolnišnice. Posvetil se je travmatologiji in zdravljenju golšavosti in bil začetnik teh vej pri nas. Mirko Černič se je rodil leta 1884 v Metliki.

Operna pevka in pedagoginja Ksenija Vidali je solopetje študirala v Milanu in Trstu, vendar kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. *Posnetek Leta 1946 je odšla v Milano; pozneje je med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, izvajala pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila leta 1913 v Škednju pri Trstu.

Športni novinar, režiser in producent Beno Hvala se je leta 1955 zaposlil na tedanji Radioteleviziji Ljubljana in pet let pozneje režiral prvi slovenski športni prenos za Evrovizijo – smučarske polete v Planici. *Posnetek Domislil se je počasnega predvajanja posnetkov, v angleščini »slow motion«, ki pa ga je pripisal skupinskemu delu tehničnih strokovnjakov televizijske ekipe. To se je zgodilo ob razmisleku, kako bi ob prenosih tekmovanj s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu leta 1966 v Ljubljani gledalcem čim nazorneje predstavili najbolj dramatične trenutke tekem. Njegova vloga pri smučanju je pozneje segla visoko v mednarodne kroge, bil je redni član ekip, ki so za televizijske gledalce ustvarjale prenose z olimpijskih iger. Prizadeval si je za uvrstitev ženskih smučarskih skokov na olimpijske igre in pripomogel k temu, da je Ljubno ob Savinji postalo eno izmed svetovnih središč tega športa. Delal je na kar 16-ih olimpijskih igrah. Leta 1986 je režiral celodnevni neposredni športni televizijski prenos vzpona iz Ospa z naslovom "Pajek pod previsom". To je bil po splošni oceni eden najbolj znanih evropskih medijskih dogodkov na plezalni sceni, ki tudi danes tako rekoč nima konkurence. Beno Hvala s sodelavci je leta 1977 prejel Prešernovo nagrado za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja«, leta 1988 pa Bloudkovo nagrado »za »delovanje v športu in velik prispevek k razvoju športnega programa na RTV Ljubljana«. Beno Hvala se je rodil pred 90 leti v Ljubljani.

29. aprila 1941 so mladi mariborski domoljubi organizirali sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu v samem središču mesta. Zažgali so dva osebna avtomobila nemške civilne uprave. To je bila prva odporniška protiokupatorska akcija v okupirani Sloveniji, ki se je porodila iz upora zoper navdušenje, ki ga je med obiskom velikega vodje nemškega rajha tri dni prej doživela večina mariborskih Nemcev. Direktor mestne policije dr. Gerhard Pfrimer je političnemu komisarju mesta Maribor še istega dne poslal poročilo, v katerem med drugim piše:
"Danes zjutraj okrog 5.20 so neznanci zažgali dva osebna avtomobila v Volkmerjevem prehodu pri delavnici Zwerlin. Do zdaj storilcev nismo mogli odkriti. Slovenska mladina med šestnajstim in dvajsetim letom začenja neprijetno opozarjati nase. To bomo preprečili z energično policijsko akcijo, ki jo že pripravljamo."
Zaprli so približno 60 osumljencev in jih kmalu izpustili, saj jim niso mogli dokazati udeležbe pri požigu.


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

19. junij - odvetnica Ljuba Prenner in njena pripovedna proza (1906)

Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

18. junij - Lojze Ude: vojak, pravnik in zgodovinar (1896)

Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

17. junij - Alojz Dolhar, zagovornik slovenstva v Kanalski dolini (1902)

Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

16. junij - »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada« (1992)

Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

15. junij - Igralka Vida Juvan in njena umetniška pot (1905)

Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

14. junij - Vasilji Mirk in na ljudsko izročilo oprta melodika (1884)

Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

13. junij - Fran Lipič in prva znanstvena razprava o alkoholizmu (1799)

Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

12. junij - Janez Mesar in začetki bohinjskega sirarstva (1832)

Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

11. junij - Fran Tratnik, prvi slovenski ekspresionist (1881)

Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

10. junij - Franica Vrhnuc, naša prva terapevtka za otroke z motnjami vida (1881)

Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

9. junij - Ivan Endlicher in Preporodovci (1891)

O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.06.2024

8. junij - zavezniška pomoč 14. diviziji slovenske partizanske vojske (1944)

Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

7. junij - Boris Šnuderl in Osimski sporazumi (1929)

Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

6. junij - Angela Boškin, naša prva šolana medicinska sestra (1886)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

5. junij - odprtje otroške klinike v Ljubljani (1954)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

4. junij - katastrofalne poplave na Celjskem (1954)

45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov