Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 1. maj

01.05.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jubilej Pokrajinskega muzeja Celje * 1. maj, delavski praznik * Maistrov častnik iz Veržeja * Poslovnež in pisec glasbenih besedil

1. maja pred 140 leti (1882.) so v Celju odprli Mestni muzej Celje; ta je do leta 1946 deloval v okviru tamkajšnjega Muzejskega društva. Po tistem, ko se je v drugi polovici 19. stoletja tudi v Celju okrepila zavest o pomenu lastne kulturne dediščine, so zavzeti posamezniki želeli preprečiti nadaljevanje odtekanja številnih, zlasti arheoloških eksponatov iz okolja ob Savinji v graški Joanneum, osrednjo kulturno ustanovo na tedanjem Štajerskem. Poleg lapidarija z antičnimi arheološkimi najdbami je imel muzej še prirodoslovni in zgodovinski oddelek, razdeljen na tri pododdelke z eksponati iz predrimskega obdobja, rimskega obdobja in obdobja iz srednjega in novega veka. Popolnoma sodoben je bil tretji oddelek z zbirko sodobnih industrijskih izdelkov. Prvi vodnik po zbirkah Mestnega muzeja Celje je izšel leta 1889. Obdobje med obema vojnama so zaznamovale arheološke najdbe Srečka Brodarja iz Potočke zijalke, vendar jih je bilo med bombnim napadom v obdobju druge svetovne vojne veliko uničenih. Leta 1946 je Mestni muzej Celje postal poklicna ustanova, premestili so ga v Staro grofijo. Mestni muzej je v desetletjih prerasel v kompleksno regionalno muzejsko ustanovo in se leta 1966 preimenoval v Pokrajinski muzej Celje.

1. maj, praznik dela, ima korenine v Chicagu, v katerem je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610.000 delavcev. Spopad s policijo je vzel življenja enajstih ljudi. Na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so bile leta 1890 prvomajske manifestacije skoraj po celotnem narodnostnem območju. Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Sledil je sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, nato pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja ‒ nagelj in značko. Med Slovenci so prva praznovanja praznika dela spremljale še posebne prvomajske izdaje delavskih listov, v katerih niso bila samo poročila o prvomajskih proslavah, ampak tudi literarni prispevki skoraj vseh pomembnih osebnosti na področju slovenske literature in umetnosti tistega časa, med drugim Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev: 1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj stori tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.

Anton Osterc je leta 1913 maturiral na mariborskem učiteljišču in prvo svetovno vojno dočakal v Kobaridu kot enoletni prostovoljec v 26. domobranskem pešpolku. Na fronti je zbolel in je bil napoten na zdravljenje v Opatijo. Ob razpadu monarhije se je v Mariboru pridružil prvi slovenski vojski generala Rudolfa Maistra in na začetku novembra 1918 je bil določen za poveljnika straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru. S svojo enoto je razoroževal vojake, ki so se vračali z bojišč. Varovati so morali tudi železniška skladišča in transporte z živili pred plenjenjem. Po razorožitvi zelene garde je bil dodeljen generalu Maistru kot kurir, pozneje pa je bil aktivno vključen v vojaške operacije. Po ustavitvi sovražnosti je bil kot vojaški zastopnik dodeljen komisiji za ocenitev vojne škode. Učitelj in nadporočnik Anton Osterc se je rodil leta 1894 v Veržeju.

Kamničan Ferry ali Ferdinand Souvan izhaja iz podjetniške družine, ki je imela v lasti park Volčji Potok. Njegov ded je bil ljubljanski trgovec Ferdinand Souvan, ki je tudi podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Diplomiral in doktoriral je na Poslovni univerzi v Milanu. V obdobju študija je izpopolnil tudi svoje glasbeno znanje; že od otroštva je igral koncertno harmoniko, obvladal je tudi saksofon. Po letu 1945 se je posvetil džezu. Bil je skladatelj, saksofonist, harmonikar in pisec besedil. Skladbe je zlagal in aranžiral predvsem za svoj orkester. Napisal je vrsto besedil pesmi Ansambla bratov Avsenik, med drugimi Tam, kjer murke cveto, Večer na Robleku, Prelepa Gorenjska in številne druge. Skladatelj, pisec besedil in podjetnik Ferry Souvan se je rodil 1. maja 1919 v Volčjem Potoku.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 1. maj

01.05.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jubilej Pokrajinskega muzeja Celje * 1. maj, delavski praznik * Maistrov častnik iz Veržeja * Poslovnež in pisec glasbenih besedil

1. maja pred 140 leti (1882.) so v Celju odprli Mestni muzej Celje; ta je do leta 1946 deloval v okviru tamkajšnjega Muzejskega društva. Po tistem, ko se je v drugi polovici 19. stoletja tudi v Celju okrepila zavest o pomenu lastne kulturne dediščine, so zavzeti posamezniki želeli preprečiti nadaljevanje odtekanja številnih, zlasti arheoloških eksponatov iz okolja ob Savinji v graški Joanneum, osrednjo kulturno ustanovo na tedanjem Štajerskem. Poleg lapidarija z antičnimi arheološkimi najdbami je imel muzej še prirodoslovni in zgodovinski oddelek, razdeljen na tri pododdelke z eksponati iz predrimskega obdobja, rimskega obdobja in obdobja iz srednjega in novega veka. Popolnoma sodoben je bil tretji oddelek z zbirko sodobnih industrijskih izdelkov. Prvi vodnik po zbirkah Mestnega muzeja Celje je izšel leta 1889. Obdobje med obema vojnama so zaznamovale arheološke najdbe Srečka Brodarja iz Potočke zijalke, vendar jih je bilo med bombnim napadom v obdobju druge svetovne vojne veliko uničenih. Leta 1946 je Mestni muzej Celje postal poklicna ustanova, premestili so ga v Staro grofijo. Mestni muzej je v desetletjih prerasel v kompleksno regionalno muzejsko ustanovo in se leta 1966 preimenoval v Pokrajinski muzej Celje.

1. maj, praznik dela, ima korenine v Chicagu, v katerem je leta 1886 v boju za delavske pravice stavkalo 610.000 delavcev. Spopad s policijo je vzel življenja enajstih ljudi. Na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti. Na ozemlju današnje Slovenije so ga prvič praznovali že naslednje leto. Kljub takrat velikemu deležu kmečkega prebivalstva so bile leta 1890 prvomajske manifestacije skoraj po celotnem narodnostnem območju. Praznovanje se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Sledil je sprevod delavcev, ki so se skupaj napotili na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, nato pa poveselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja ‒ nagelj in značko. Med Slovenci so prva praznovanja praznika dela spremljale še posebne prvomajske izdaje delavskih listov, v katerih niso bila samo poročila o prvomajskih proslavah, ampak tudi literarni prispevki skoraj vseh pomembnih osebnosti na področju slovenske literature in umetnosti tistega časa, med drugim Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Prvi maj je tudi cerkveni praznik. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal praznik Jožefa Delavca za vso Cerkev. Njegova utemeljitev: 1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, naj stori tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.

Anton Osterc je leta 1913 maturiral na mariborskem učiteljišču in prvo svetovno vojno dočakal v Kobaridu kot enoletni prostovoljec v 26. domobranskem pešpolku. Na fronti je zbolel in je bil napoten na zdravljenje v Opatijo. Ob razpadu monarhije se je v Mariboru pridružil prvi slovenski vojski generala Rudolfa Maistra in na začetku novembra 1918 je bil določen za poveljnika straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru. S svojo enoto je razoroževal vojake, ki so se vračali z bojišč. Varovati so morali tudi železniška skladišča in transporte z živili pred plenjenjem. Po razorožitvi zelene garde je bil dodeljen generalu Maistru kot kurir, pozneje pa je bil aktivno vključen v vojaške operacije. Po ustavitvi sovražnosti je bil kot vojaški zastopnik dodeljen komisiji za ocenitev vojne škode. Učitelj in nadporočnik Anton Osterc se je rodil leta 1894 v Veržeju.

Kamničan Ferry ali Ferdinand Souvan izhaja iz podjetniške družine, ki je imela v lasti park Volčji Potok. Njegov ded je bil ljubljanski trgovec Ferdinand Souvan, ki je tudi podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Diplomiral in doktoriral je na Poslovni univerzi v Milanu. V obdobju študija je izpopolnil tudi svoje glasbeno znanje; že od otroštva je igral koncertno harmoniko, obvladal je tudi saksofon. Po letu 1945 se je posvetil džezu. Bil je skladatelj, saksofonist, harmonikar in pisec besedil. Skladbe je zlagal in aranžiral predvsem za svoj orkester. Napisal je vrsto besedil pesmi Ansambla bratov Avsenik, med drugimi Tam, kjer murke cveto, Večer na Robleku, Prelepa Gorenjska in številne druge. Skladatelj, pisec besedil in podjetnik Ferry Souvan se je rodil 1. maja 1919 v Volčjem Potoku.


31.03.2022

Na današnji dan 31. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.03.2022

Na današnji dan 30. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.03.2022

Na današnji dan 29. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.03.2022

Na današnji dan 28. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.03.2022

Na današnji dan 27. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.03.2022

Na današnji dan 26. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.03.2022

Na današnji dan 25. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.03.2022

Na današnji dan 24. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.03.2022

Na današnji dan 23. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.03.2022

Na današnji dan 22. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.03.2022

Na današnji dan 21.3.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.03.2022

Na današnji dan 20. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.03.2022

Na današnji dan 19. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.03.2022

Na današnji dan 18. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.03.2022

Na današnji dan 17. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.03.2022

Na današnji dan 16. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.03.2022

Na današnji dan 15. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.03.2022

Na današnji dan 14. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.03.2022

Na današnji dan 13. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.03.2022

Na današnji dan 12. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 47 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov