Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije * Prvo strokovno gozdarsko delo v slovenskem jeziku * Časnikar in obveščevalec * Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači

Leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi Slavjanskega društva v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik. Narodni buditelj Ivan Nepomuk Cerer se je rodil leta 1789 v Škofji Loki.

Enajstčlanska družina poznejšega časnikarja in zavezniškega obveščevalca Jožeta Golca se je leta 1918 priselila v Maribor. Starši so odprli gostilno. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in Mariboru je začel časnikarsko pot pri časopisu Slovenski gospodar, ki ga je tedaj urejal njegov brat – duhovnik Januš Golec – pozneje pa je postal urednik mariborske kronike pri časopisu Slovenec. V tistem času je začel z dvojnim jugoslovansko-britanskim obveščevalcem majorjem Antejem Anićem sodelovati v boju proti nacizmu. Svoje delo je okrepil po nacistični priključitvi Avstrije. Ob napadu na Jugoslavijo se je umaknil v Ljubljano, od tam pa ga je vodstvo časopisa Slovenc poslalo za dopisnika v Trst. Že leta 1941 je tam prevzel vodenje tržaške postojanke britanske obveščevalne mreže Vauhnika in Anića. Vladimir Vauhnik je o njem zapisal: »Izredno nadarjen ter spreten in že v mirnem času izvežban je kmalu obvladal vso severno Italijo in še posebno morsko obalo z obeh strani, tako da je marsikatera italijanska ladja odšla na dno samo po njegovi zaslugi.« Dragocene vojaške in druge podatke je po radijskih in kurirskih zvezah posredoval tudi britanskim obveščevalnim centralam v Švici. Čeprav je bil blizu komunističnim ilegalnim organizacijam, je svoje delo opravljal samostojno in se z njimi ni povezoval. Po gestapovskem razkritju britanske obveščevalne mreže v Trstu so ga aretirali, zaprli, mučili in usmrtili v tržaški Rižarni. Časnikar in obveščevalec Jože Golec se je rodil leta 1901 v kraju Polje ob Sotli.

Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, džezovski klarinetist in saksofonist Ati Soss. Med letoma 1948 in 1950 je vodil študentski džezovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. *Posnetek Ati Soss je napisal številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.

Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije. Istega dne je tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za graditve ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.