Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik * Vodilna slovenska politična osebnost poznega 19. stoletja na Goriškem * Eden naših največkrat izvajanih sodobnih skladateljev * 80 let od bojev pri Jančah
Odvetnik Josip Tonkli je v osemdesetih letih 19. stoletja veljal za vodilno slovensko politično osebnost na Goriškem. Prizadeval si je za rabo slovenščine v javnosti in postavil temelje slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem ter slovenskemu zasebnemu šolstvu. Na Dunaju je doktoriral iz prava in nato delal kot odvetnik v Kanalu in Gorici. Josip Tonkli je bil med pobudniki za ustanovitev čitalnice v Gorici, bil je tudi predsednik Soče, prvega slovenskega političnega društva na Goriškem. Predsedoval je staroslovenskemu političnemu društvu Gorice, v obdobju narodne sloge pa je vodil društvo Sloga. Izvoljen je bil v goriški deželni zbor in kar dvakrat v avstrijski državni zbor. Odvetnik Josip Tonkli se je rodil leta 1834 v Breginju.
Uroš Krek velja za enega naših najboljših in največkrat izvajanih sodobnih skladateljev. Leta 1947 je iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil nato dobro desetletje glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Pozneje je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bil na Glasbeni akademiji redni profesor za kompozicijo, harmonijo in kontrapunkt. Kot skladatelj velja za izrazito klasičnega komponista, ki je v svoja dela rad vpletal folkloristične motive in jih razvijal vse do ekspresivne izraznosti. Zbiral, zapisoval in preučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja, ter posnel trinajst etnoloških in etnomuzikoloških filmov. Najtehtnejša so njegova orkestralna in koncertantna dela (napisal jih je več kot dvajset), skladal pa je tudi komorno in solistično glasbo ter vokalno-instrumentalno in zborovsko. Za svoje delo je Uroš Krek prejel več priznanj, med njimi trikrat najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član hrvaške Akademije ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Več let je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ga je imenovala za svojega častnega člana, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naslov zaslužnega profesorja. *Posnetek Skladatelj Uroš Krek se je rodil pred sto leti (1922) v Ljubljani.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo stavbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj smisla.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. 21. maja 1939 so muzej s posebno slovesnostjo izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti, s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je potekala v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
Prvo slovensko partizansko brigado, ki je bila ustanovljena 5. aprila 1942 na Kremenjaku, je sestavljalo več kot 250 borcev dotedanjega partizanskega bataljona. Brigadi, ki se je po ukazu poveljstva kmalu preimenovala v Drugo grupo odredov, je poveljeval Franc Rozman - Stane. Cilj načrtovanega premika vojaške enote je bila Štajerska, zato so pri Litiji prečkali italijansko-nemško mejo in se 19. maja pred 80 leti (1942) na Jančah spopadli z nemškimi silami. V večdnevnih spopadih je padlo 11 partizanov, med njimi kasnejši narodni heroj Jože Kovačič, prav toliko jih je bilo ranjenih. Okupator je takrat v boju s partizani Druge grupe odredov izgubil 70 vojakov. Delu druge grupe odredov je kasneje kljub nemški ofenzivi prek Gorenjske uspelo priti na Štajersko.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik * Vodilna slovenska politična osebnost poznega 19. stoletja na Goriškem * Eden naših največkrat izvajanih sodobnih skladateljev * 80 let od bojev pri Jančah
Odvetnik Josip Tonkli je v osemdesetih letih 19. stoletja veljal za vodilno slovensko politično osebnost na Goriškem. Prizadeval si je za rabo slovenščine v javnosti in postavil temelje slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem ter slovenskemu zasebnemu šolstvu. Na Dunaju je doktoriral iz prava in nato delal kot odvetnik v Kanalu in Gorici. Josip Tonkli je bil med pobudniki za ustanovitev čitalnice v Gorici, bil je tudi predsednik Soče, prvega slovenskega političnega društva na Goriškem. Predsedoval je staroslovenskemu političnemu društvu Gorice, v obdobju narodne sloge pa je vodil društvo Sloga. Izvoljen je bil v goriški deželni zbor in kar dvakrat v avstrijski državni zbor. Odvetnik Josip Tonkli se je rodil leta 1834 v Breginju.
Uroš Krek velja za enega naših najboljših in največkrat izvajanih sodobnih skladateljev. Leta 1947 je iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil nato dobro desetletje glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Pozneje je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bil na Glasbeni akademiji redni profesor za kompozicijo, harmonijo in kontrapunkt. Kot skladatelj velja za izrazito klasičnega komponista, ki je v svoja dela rad vpletal folkloristične motive in jih razvijal vse do ekspresivne izraznosti. Zbiral, zapisoval in preučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja, ter posnel trinajst etnoloških in etnomuzikoloških filmov. Najtehtnejša so njegova orkestralna in koncertantna dela (napisal jih je več kot dvajset), skladal pa je tudi komorno in solistično glasbo ter vokalno-instrumentalno in zborovsko. Za svoje delo je Uroš Krek prejel več priznanj, med njimi trikrat najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član hrvaške Akademije ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Več let je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ga je imenovala za svojega častnega člana, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naslov zaslužnega profesorja. *Posnetek Skladatelj Uroš Krek se je rodil pred sto leti (1922) v Ljubljani.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo stavbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj smisla.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. 21. maja 1939 so muzej s posebno slovesnostjo izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti, s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je potekala v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
Prvo slovensko partizansko brigado, ki je bila ustanovljena 5. aprila 1942 na Kremenjaku, je sestavljalo več kot 250 borcev dotedanjega partizanskega bataljona. Brigadi, ki se je po ukazu poveljstva kmalu preimenovala v Drugo grupo odredov, je poveljeval Franc Rozman - Stane. Cilj načrtovanega premika vojaške enote je bila Štajerska, zato so pri Litiji prečkali italijansko-nemško mejo in se 19. maja pred 80 leti (1942) na Jančah spopadli z nemškimi silami. V večdnevnih spopadih je padlo 11 partizanov, med njimi kasnejši narodni heroj Jože Kovačič, prav toliko jih je bilo ranjenih. Okupator je takrat v boju s partizani Druge grupe odredov izgubil 70 vojakov. Delu druge grupe odredov je kasneje kljub nemški ofenzivi prek Gorenjske uspelo priti na Štajersko.
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov