Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ptujsko vino pred 100 leti na kraljevi poroki v Beogradu * Dan Primoža Trubarja * Urednik »Ameriškega družinskega koledarja« * Likovni umetnik in restavrator
Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po nepotrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. * Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Kot duhovnik je Trubar služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi evropskih narodov.
Časnikar in književnik Ivan Molek se je leta 1900 izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary. Časnikar in književnik Ivan Molek se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Metliki.
Slikar in restavrator Mirko Šubic iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, tam je tudi diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in potem deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Pred sto leti (1922.) je bila v Beogradu, prestolnici Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vladarska poroka. Skoraj deset mesecev po tistem, ko je po smrti očeta Petra 1. kraljevske časti in dolžnosti prevzel prestolonaslednik Aleksander Karadjordjević, je sledila poroka z romunsko princeso Marijo, drugo hčerko romunskega kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije, nečakinje angleškega kralja Edvarda VII. in vnukinje kraljice Viktorije. Obred je bil v katedrali svetega Mihaela. Z organizacijo dogodka, ki je prišel na naslovnice svetovnih časopisov, je bilo sprva nekaj težav, a jih je uspešno zmogel komediograf Branislav Nušić, ki so ga imenovali za predsednika državnega poročnega odbora. Z dogodkom so bili povezani tudi slovenski podaniki, ki so na gostijo poslali zajeten sod najboljšega vina iz okolice Ptuja. Umetelno izrezljani hrastov sod je še danes na ogled v muzejskem delu Kraljeve kleti na Oplencu. Slovenija, natančneje, Gorenjska pa je bila tudi cilj poročnega potovanja in medenih tednov mladoporočencev. Na večer po poročnem slavju sta se odpravila na Bled, tam pa ju je pričakala množica zbranih v narodnih nošah. Kraljevski par se je v spremstvu bogato okrašenih čolnov in glasbe, ki je odmevala z odra na vodi, s pletno popeljal do otoka in nazaj.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ptujsko vino pred 100 leti na kraljevi poroki v Beogradu * Dan Primoža Trubarja * Urednik »Ameriškega družinskega koledarja« * Likovni umetnik in restavrator
Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po nepotrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. * Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Kot duhovnik je Trubar služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi evropskih narodov.
Časnikar in književnik Ivan Molek se je leta 1900 izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary. Časnikar in književnik Ivan Molek se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Metliki.
Slikar in restavrator Mirko Šubic iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, tam je tudi diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in potem deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Pred sto leti (1922.) je bila v Beogradu, prestolnici Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vladarska poroka. Skoraj deset mesecev po tistem, ko je po smrti očeta Petra 1. kraljevske časti in dolžnosti prevzel prestolonaslednik Aleksander Karadjordjević, je sledila poroka z romunsko princeso Marijo, drugo hčerko romunskega kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije, nečakinje angleškega kralja Edvarda VII. in vnukinje kraljice Viktorije. Obred je bil v katedrali svetega Mihaela. Z organizacijo dogodka, ki je prišel na naslovnice svetovnih časopisov, je bilo sprva nekaj težav, a jih je uspešno zmogel komediograf Branislav Nušić, ki so ga imenovali za predsednika državnega poročnega odbora. Z dogodkom so bili povezani tudi slovenski podaniki, ki so na gostijo poslali zajeten sod najboljšega vina iz okolice Ptuja. Umetelno izrezljani hrastov sod je še danes na ogled v muzejskem delu Kraljeve kleti na Oplencu. Slovenija, natančneje, Gorenjska pa je bila tudi cilj poročnega potovanja in medenih tednov mladoporočencev. Na večer po poročnem slavju sta se odpravila na Bled, tam pa ju je pričakala množica zbranih v narodnih nošah. Kraljevski par se je v spremstvu bogato okrašenih čolnov in glasbe, ki je odmevala z odra na vodi, s pletno popeljal do otoka in nazaj.
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov