Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Zgodovinski posnetki Triglava za dan razglasitve samostojnosti * Kumerdejevo prizadevanje za boljšo šolo * Dan srbsko-slovenskega prijateljstva * Eden naših utemeljiteljev psihologije dela

Jezikoslovec Blaž Kumerdej se je zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem in pred 250 leti (1772) cesarici Mariji Tereziji predlagal ustanovitev šol s poukom v slovenskem jeziku. Šole naj bi obiskovali vsi otroci ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Tega sicer ni utemeljeval predvsem z oblastem všečno državljansko vzgojo, pač pa z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku, saj bi »pismeni ljudje laže pridobivali in proizvode izmenjavali ter državi davke plačevali«. Tako je dunajski dvor na današnji dan leta 1773 izdal odlok o ustanovitvi normalke v Ljubljani, Kumerdeja pa imenoval za njenega ravnatelja. Blaž Kumerdej je potem uspešno uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine, ter tudi tako poskrbel za uveljavljanje pouka v slovenskem jeziku.

12. junija 1903 sta srbski in slovenski skladatelj Stevan Mokranjac in Davorin Jenko skupaj nastopila v beograjskem Narodnem gledališču. Njuno delo je bil himnični pozdrav novemu kralju Petru I. Karadjordjeviću, ki mu je Mokranjac namenil »Pozdravno pesem«, Jenko pa pesnitev, imenovano »Apoteoza Karađorđu«. Skladatelja sta ustvarjalno povezala svoja naroda. Davorin Jenko je tako zložil napev pesmi »Bože pravde«, himne Kraljevine in danes Republike Srbije, prav tako pa je ustvaril tudi melodijo pesmi »Naprej, zastava Slave«, ki je danes himna Slovenske vojske. *Posnetek Stevan Mokranjac je Jenka zelo podpiral v njegovih sporih z upravo Narodnega gledališča v Beogradu, označil pa ga je tudi za najboljšega umetniškega ustvarjalca na glasbenem področju in hkrati najpomembnejšega izmed vseh slovanskih glasbenikov, ki so dotlej delovali v srbskem okolju. To oceno potrjuje tudi ugotovitev, da so bili kar tri desetletja vsi glasbeni uspehi Srbskega narodnega gledališča v Beogradu neločljivo povezani z imenom leta 1835 v Dvorju pri Cerkljah na Gorenjskem rojenega Davorina Jenka. Srbski kulturni center iz Ljubljane je z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji v spomin na skupno delo obeh skladateljev 12. junij razglasil za dan srbsko-slovenskega prijateljstva.

Eden izmed utemeljiteljev psihologije dela na Slovenskem Levin Šebek je doktoriral leta 1961 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leto dni pozneje je ustanovil katedro za psihologijo dela in jo vodil vse do upokojitve. Njen koncept in program, ki ga je razvijal, opredeljuje usmeritev k empiričnemu raziskovalnemu in eksperimentalnemu delu. Ukvarjal se je predvsem z industrijsko psihologijo in psihologijo dela. Velja za strokovnjaka, ki je pripomogel k sintezi teorije in prakse. To pa je za disciplino, kot je psihologija dela, povsod po svetu ključnega pomena. Levin Šebek se je rodil pred 100 leti (1922) v Mariboru.

Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še nenavadno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.