Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Grohar - eden naših vodilnih impresionistov * Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in televiziji * Umetnikovo globoko doživetje Krasa * Urednik »Naših razgledov«
Pred 155 leti (1867) se je v Spodnji Sorici pri Škofji Loki rodil eden najpomembnejših slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Svojo slikarsko pot je začel kot samouk, leta 1892 pa je odšel na šolanje v Gradec in na Dunaj. Znanstvo z Rihardom Jakopičem ga je pripeljalo v München, tam pa je nekaj časa obiskoval slovito Ažbetovo šolo. Na začetku slikarske poti je bilo njegovo delo v znamenju rokodelskega šolanja, pozneje pa je postal eden glavnih in najimenitnejših predstavnikov impresionistične šole na Slovenskem. V naše slikarstvo je Grohar vnesel skrajno subjektivno doživljanje kmečke motivike, ji vdihnil simbolični, pa tudi rahločutno socialni in nacionalni pomen in tako bolj kot katerikoli drug slovenski slikar modernizma začrtal obseg in globino našega slikarstva v srednjeevropski umetnosti prve tretjine 20. stoletja. Med najboljša in najbolj cenjena dela Ivana Groharja sodijo “Pod Koprivnikom”, “Macesen”, “Sejalec” in “Cvetoča jablana”.
Gledališka igralka Vida Juvan je bila 39 let angažirana v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po letu 1962 pa je v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem nastopala kot gostja. Od prve vloge leta 1923 se je prek naivk, fantičev, punčk in sentimentalk razvila v vodilno karakterno igralko. *Posnetek Odigrala je več kot 500 vlog v gledališču ter v radijskih in televizijskih igrah, v letih od 1948 do 1972 pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predavala tudi dramsko igro. Gledališka igralka Vida Juvanova je prejela dve Sterijevi nagradi, leta 1971 pa Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1905 v Ljubljani.
Poznejši slikar in grafik Lojze Spacal se je pridružil protifašističnemu gibanju ter bil leta 1929 zaprt in konfiniran v južno Italijo. S slikarstvom se je spoznal na beneškem umetniškem liceju, profesorski izpit je opravil v Rimu, študij pa je nadaljeval na Višjem zavodu za dekorativno umetnost v Monzi in hkrati na milanski akademiji Brera. Med drugo svetovno vojno je bil poslan v kazenski bataljon, nato pa interniran. Lojze Spacal se je sprva ukvarjal z oljnim slikarstvom, pozneje pa se je posvetil grafiki in v njej dosegel umetniški vrh. *Posnetek V šestdesetih letih prejšnjega stoletja (takrat je dobil več naročil za opremo javnih poslopij z mozaiki ter ladij s tapiserijami) je bil že splošno priznan kot pomemben grafik. Od leta 1988 naprej je v Štanjelu na Krasu na ogled obsežna stalna zbirka njegovih del, izsek iz raznovrstnega in monumentalnega opusa, v katerem je v ospredju globoko doživetje Krasa. Poleg številnih mednarodnih priznanj je leta 1974 prejel tudi Prešernovo nagrado. Slikar in grafik Lojze Spacal se je rodil leta 1907 v Trstu.
Časnikar Slavko Fras je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1957 je postal stalni dopisnik z Dunaja za časopisa »Ljudska pravica« in »Borba«; ta je izhajal v Beogradu. Po vrnitvi v domovino je bil zunanjepolitični komentator »Dela«, urednik za kulturo in urednik centralne redakcije, prvi urednik »Sobotne priloge« in devet let (do prenehanja izhajanja leta 1992) glavni urednik štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«. Več kot desetletje je bil sodelavec avstrijske tiskovne agencija APA; za zasluge s tega področja so ga leta 2001 odlikovali z avstrijskim srebrnim častnim znakom, v domovini pa je za svoje delo dvakrat prejel najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Slavko Fras – rodil se je leta 1928 v Mariboru – je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Grohar - eden naših vodilnih impresionistov * Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in televiziji * Umetnikovo globoko doživetje Krasa * Urednik »Naših razgledov«
Pred 155 leti (1867) se je v Spodnji Sorici pri Škofji Loki rodil eden najpomembnejših slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Svojo slikarsko pot je začel kot samouk, leta 1892 pa je odšel na šolanje v Gradec in na Dunaj. Znanstvo z Rihardom Jakopičem ga je pripeljalo v München, tam pa je nekaj časa obiskoval slovito Ažbetovo šolo. Na začetku slikarske poti je bilo njegovo delo v znamenju rokodelskega šolanja, pozneje pa je postal eden glavnih in najimenitnejših predstavnikov impresionistične šole na Slovenskem. V naše slikarstvo je Grohar vnesel skrajno subjektivno doživljanje kmečke motivike, ji vdihnil simbolični, pa tudi rahločutno socialni in nacionalni pomen in tako bolj kot katerikoli drug slovenski slikar modernizma začrtal obseg in globino našega slikarstva v srednjeevropski umetnosti prve tretjine 20. stoletja. Med najboljša in najbolj cenjena dela Ivana Groharja sodijo “Pod Koprivnikom”, “Macesen”, “Sejalec” in “Cvetoča jablana”.
Gledališka igralka Vida Juvan je bila 39 let angažirana v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po letu 1962 pa je v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem nastopala kot gostja. Od prve vloge leta 1923 se je prek naivk, fantičev, punčk in sentimentalk razvila v vodilno karakterno igralko. *Posnetek Odigrala je več kot 500 vlog v gledališču ter v radijskih in televizijskih igrah, v letih od 1948 do 1972 pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predavala tudi dramsko igro. Gledališka igralka Vida Juvanova je prejela dve Sterijevi nagradi, leta 1971 pa Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1905 v Ljubljani.
Poznejši slikar in grafik Lojze Spacal se je pridružil protifašističnemu gibanju ter bil leta 1929 zaprt in konfiniran v južno Italijo. S slikarstvom se je spoznal na beneškem umetniškem liceju, profesorski izpit je opravil v Rimu, študij pa je nadaljeval na Višjem zavodu za dekorativno umetnost v Monzi in hkrati na milanski akademiji Brera. Med drugo svetovno vojno je bil poslan v kazenski bataljon, nato pa interniran. Lojze Spacal se je sprva ukvarjal z oljnim slikarstvom, pozneje pa se je posvetil grafiki in v njej dosegel umetniški vrh. *Posnetek V šestdesetih letih prejšnjega stoletja (takrat je dobil več naročil za opremo javnih poslopij z mozaiki ter ladij s tapiserijami) je bil že splošno priznan kot pomemben grafik. Od leta 1988 naprej je v Štanjelu na Krasu na ogled obsežna stalna zbirka njegovih del, izsek iz raznovrstnega in monumentalnega opusa, v katerem je v ospredju globoko doživetje Krasa. Poleg številnih mednarodnih priznanj je leta 1974 prejel tudi Prešernovo nagrado. Slikar in grafik Lojze Spacal se je rodil leta 1907 v Trstu.
Časnikar Slavko Fras je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1957 je postal stalni dopisnik z Dunaja za časopisa »Ljudska pravica« in »Borba«; ta je izhajal v Beogradu. Po vrnitvi v domovino je bil zunanjepolitični komentator »Dela«, urednik za kulturo in urednik centralne redakcije, prvi urednik »Sobotne priloge« in devet let (do prenehanja izhajanja leta 1992) glavni urednik štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«. Več kot desetletje je bil sodelavec avstrijske tiskovne agencija APA; za zasluge s tega področja so ga leta 2001 odlikovali z avstrijskim srebrnim častnim znakom, v domovini pa je za svoje delo dvakrat prejel najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Slavko Fras – rodil se je leta 1928 v Mariboru – je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije.
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov