Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini

• Leta 1886 se je na Cankovi rodil jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, ki velja za prvega prekmurskega znanstvenika ter pomembnega kulturnega posrednika med Madžari in Slovenci. Obiskoval je gimnaziji v Monoštru in Sombotelu ter nato v Budimpešti študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda na Erdeljskem. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Avgust Pavel je napisal prvo Prekmursko slovnico, in to v madžarskem jeziku. Od leta 1920 je živel v Sombotelu in poučeval na gimnaziji, hkrati pa je vodil muzej in urejal njegovo knjižnico. "Bil je prvi vseučiliško šolan jezikoslovec in slovstveni zgodovinar v naši krajini (Prekmurju)," je o njem zapisal Vilko Novak. "Stalno je v njem živel pesnik, ki je najprej nastopil v domačem narečju in med vojsko budniško napovedoval lepšo prihodnost svojemu narodu."

• Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj Makso Pirnik je leta 1933 diplomiral iz kompozicije in solopetja. Poučeval je na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslava Vilharja in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko. Njegove najbolj znane skladbe so Bele snežinke, Ciciban in čebela, Čriček poje, Kralj Matjaž in Zdravljica. Makso Pirnik se je rodil pred 120. leti (1902) na Prelogah pri Slovenskih Konjicah.

• Vzpostavitev Dravske banovine je oktobra leta 1929 odpravila delitev slovenskega ozemlja znotraj Kraljevine Jugoslavije. Takrat je bila Bela krajina s takratnima okrajema Črnomelj in Metlika dodeljena Savski banovini s sedežem v Zagrebu, okraj Čabar pa je pripadel Dravski banovini s sedežem v Ljubljani. 28. avgusta 1931 je njegovo kraljevo veličanstvo, kralj Jugoslavije Aleksander I. Ujedinitelj podpisalo na Bledu ukaz o spremembi zakona o upravni razdelitvi Jugoslavije. Črnomelj in Metlika sta bila znova priključena k Dravski banovini.

• Pred 90. leti (1932) se je v Gorišnici pri Ptuju rodil gledališki in filmski igralec Zlatko Šugman. Prvič je stopil na oder v domačem kraju in se nato vpisal na akademijo za igralsko umetnost. Po končanem študiju je najprej nastopal v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, od leta 1961 do leta 1965 v Mariboru in bil nato 27 let igralec ljubljanskega mestnega gledališča. Bil je eden redkih igralcev, ki je poleg resnejših vlog npr. Polonija v Hamletu, duhovnika v Hlapcih in v Kralju na Betajnovi … pogosto igral tudi like z družbenega obrobja. Leta 1962 je nastopil v filmski priredbi proze Cirila Kosmača »Tistega lepega dne«, pozneje pa še v filmih »Ne joči, Peter«, »Vdovstvo Karoline Žašler« in številnih drugih. Zlato Šugman je leta 1986 prejel Borštnikov prstan, poleg tega pa še nagrado Prešernovega sklada ter Severjevo, Župančičevo in Ježkovo nagrado.