Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost

• Zadnji dan avgusta 1911 se je v kraju Sveta Jedrt (danes Sedrž) nad Laškim rodil duhovnik Ferdinand Potokar. Po gimnaziji je stopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Po nacistični okupaciji je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega tajnika in hkrati opravljal duhovniško delo po mariborskih župnijah, saj so nacisti pozaprli oz. izgnali večino slovenskih duhovnikov. Številni njegovi veroučenci so postali prvi partizani na Pohorju, zato jim je Potokar po skrivnih poteh začel pošiljati sanitetni material, zdravila, cigarete in druge potrebščine. Zaradi izdajstva ga je gestapo ob koncu leta 1941 prvič aretiral. Odtlej so ga nadzorovali in drugič zaprli oktobra 1942. Z nečloveškim mučenjem v celjskem zaporu Stari pisker so želeli izvedeti imena tistih partizanov, ki jih je podpiral. Nikogar ni izdal, zaradi posledic trpinčenja je novembra 1942 v celjskem zaporu umrl.

• Kasnejši vojni fotoreporter Jože Petek je po meščanski šoli v Ribnici odšel na Srednjo tehniško šolo v Ljubljano. Vojaščino v vojski Kraljevine Jugoslavije je odslužil v šoli za rezervne častnike v Bileči in nato krajši čas služboval v Mariboru. Septembra 1943 se je opremljen s fotografskim aparatom Kodak Retina, ki mu je kasneje dodal še Leico, pridružil kulturniški skupini 14. divizije slovenske partizanske vojske. Od takrat do tragične smrti 3. januarja 1945 pri Lučah v Zgornji Savinjski dolini je v razmerah nenehnega bojevanja in hude zime beležil bojno pot in napore bork in borcev ter ustvaril neprecenljivo podobo tudi najtežjih trenutkov 14. divizije na Štajerskem. Fotoreportersko delo je opravljal v razmerah nenehnih napadov, ostre zime, ozeblin, bolezni in lakote. Njegove fotografije nosijo izjemen osebnostni pečat in imajo dokumentarno vrednost. Objavljene so bile leta 1954 in 1979 v monografiji »S štirinajsto divizijo«. Jože Petek, vojni fotograf in vodja fotosekcije 4. operativne cone slovenske partizanske vojske na Štajerskem, se je rodil 31. avgusta pred 110. leti (1912) v Ribnici na Dolenjskem.

• Glasbena pedagoginja in organistka Mirjam Tozon se je rodila leta 1913 v Ljubljani. Na konservatoriju Glasbene matice je pri profesorju Matiju Tomcu študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob ponovnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici in več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra v Ljubljani, v kateri je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matija Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno.

• Leta 1947 so v Predilnici in tkalnici v Mariboru odprli prvo otroško zavetišče – otroške jasli za otroke do štirih let. V prvi skupini je bilo 24 dojenčkov, starih do 15 mesecev. Jasli so bile premajhne že ob samem začetku, saj so tkalke – matere prijavile kar 32 malčkov, zato so kapacitete kmalu povečali, da so lahko sprejeli 80 otrok. Sistem je omogočal, da so matere, ki so v službo prihajale iz oddaljenih krajev, pustile svoje otroke v varstvu ves teden, druge so jih prinašale in odnašale vsak dan. Vsaka delavka je lahko med delovnim časom podojila otroka. To je bila prva tovrstna ustanova na širšem mariborskem območju.

Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.