Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas

• Leta 1776 se je v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani rodil redovnik in homeopat Matevž Gradišek. Pripadal je redu usmiljenih bratov v Ljubljani. Nekaj let je študiral anatomijo in osteologijo na Spodnjem Avstrijskem in v Pragi, vendar študija ni dokončal. Nato je kot ranocelnik nadzdravnik delal v bolnišnici usmiljenih bratov v Ljubljani. Leta 1808 je ustanovil homeopatsko usmerjeno klinično šolo, ki naj bi bila tekmica Mediko-kirurškemu liceju. V obdobju epidemij med vojno je leta 1814 v hišah na Žabjaku v Ljubljani uredil zasilno bolnišnico za bolnike s tifusom, grižo in pegavico. V svoji hiši v Šmartnem pod Šmarno goro je Matevž Gradišek leta 1825 uredil homeopatsko ambulanto in lekarno. Zavzemanje za homeopatijo je privedlo do ostrih nasprotij z drugimi zdravniki. Del »hvaležnih pacientov« se je zanj zavzemal, manjši del meščanstva z zdravniki pa mu je kot zagrizenemu homeopatu nasprotoval.

• Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne istega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.

• Arhitekt Marko Župančič je leta 1938 diplomiral pri profesorju Jožetu Plečniku z nalogo Filharmonija na Dvornem trgu v Ljubljani. Po diplomi na ljubljanski univerzi je odšel na študijsko izpopolnjevanje v Pariz k svetovno znanima arhitektoma Le Corbusierju in Pierru Jeanneretu. Med italijansko okupacijo je bil kratko interniran v Gonarsu, med nemško okupacijo je bil znova zaprt v Ljubljani in poslan v Dachau, kjer je dočakal konec vojne. Po drugi svetovni vojni je vse do upokojitve leta 1974 delal v projektantskem podjetju Atelje za arhitekturo v Ljubljani. V njegovem arhitekturnem ustvarjanju v Ljubljani je izstopala stavba, ki se je imenovala Klub notranje uprave (kasneje Klub poslancev) zgrajena leta 1947. Stala je na križišču Puharjeve in Prešernove ceste, a so jo leta 1991 porušili zaradi zidave novega krila Narodne galerije. Župančič je v prvih dvajsetih letih po drugi svetovni vojni v Trbovljah zasnoval in izpeljal več kot dvajset projektov. Lahko bi rekli, da je bil v tistem času glavni (mestni) arhitekt naglo razvijajočega se mesta. Župančič je imel rad Trbovlje. Posebej so mu bili pri srcu rudarji, zaradi njihove narave dela. Najpomembnejša je stavba Delavskega doma v Trbovljah, ki jo je zasnoval v sodelovanju z arhitektom Otonom Gasparijem in slikarjem Marijem Pregljem. Njegov modernistični opus, ki je nastajal v obdobju povojne obnove, je poln prostorsko in simbolno označujočih domislic tako v detajlih kot tudi strukturah. Arhitekt Marko Župančič se je rodil leta 1914 v Ljubljani.

• Nekaj minut po polnoči 1. septembra 1966 se je takratnemu Aerodromu Ljubljana približevalo letalo Bristol 175, britanske letalske družbe Britannia Airways, ki je bilo na čarterskem poletu med londonskim letališčem Luton in Brnikom. Zaradi napačno nastavljenega višinomera je med spuščanjem zadelo v drevesne krošnje in treščilo v gozd pri kraju Lahovče, dobre 3 kilometre pred letališčem. Umrlo je 98 od skupaj 110 potnikov in članov posadke. ele dve leti po nesreči je iz Londona prispelo uradno obvestilo, da je bil vzrok za napako pilotov napačen višinski izračun, zato je letalo začelo prezgodaj pristajati. To je bila najhujša letalska nesreča na Slovenskem.