Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti

• Pravnik Josip Vilfan je promoviral na Dunaju in nato služboval v Trstu, kjer je bil izvoljen za tajnika političnega društva tržaških Slovencev Edinost. V javnih nastopih je zagovarjal načelo narodne enakopravnosti in nasprotoval šovinizmu; po njegovem naj bi Trst postal vzorno mesto za sožitje različnih narodov. Po prvi svetovni vojni je od italijanskih oblasti zahteval, naj Slovencem priznajo temeljne narodnostne pravice. Dvakrat je bil izvoljen v rimski parlament, pozneje pa je postal predsednik stalnega delovnega odbora Kongresa evropskih manjšin s sedežem na Dunaju. S svojimi nastopi in objavami je evropsko javnost seznanjal s položajem slovanskih etničnih skupnosti v Italiji. Josip Vilfan se je rodil leta 1878 v Trstu.

• 30. avgusta pred 120. leti (1902) se je v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici rodil duhovnik in skladatelj Gregor Zafošnik. Klasično gimnazijo in bogoslovje je končal v Mariboru in nato služboval kot kaplan v Rušah, Slovenskih Konjicah in v Celju. Po šolanju na dunajski Državni glasbeni akademiji, kjer je diplomiral iz gregorijanskega korala, orgel in dirigiranja, je končal še petletni cerkveno-glasbeni študij. Po vrnitvi v domovino je poučeval glasbo v dijaškem semenišču v Mariboru in verouk na tukajšnjih srednjih šolah. V času okupacije je bil izgnan v Beograd, kjer je z Jožo Vovkom v beograjski francoski cerkvi vodil slovenski cerkveni pevski zbor. Po vojni se je vrnil v Maribor, kjer je po smrti ravnatelja Gašpariča leta 1949 postal ravnatelj stolnega kora. Nekaj časa je preživel tudi kot zapornik v Strnišču ali Šterntalu – sedanjem Kidričevem. Gregor Zafošnik je vrsto let po vojni vodil cerkveno glasbo v mariborski škofiji, izobraževal organiste in ustvarjal cerkveno glasbo – tudi priredbe in prevode koralnih spevov pri obredih, skladbe za ljudsko petje in ljudske maše.

• Umetnostni zgodovinar Jože Gregorčič je obiskoval gimnazijo v Novem mestu in v Mariboru, kjer je tudi maturiral in vpisal študij slavistike v Ljubljani. Pozneje se je študijsko in delovno v celoti preusmeril v umetnostno zgodovino. Napisal je vrsto strokovnih študij in kot konservatorsko usmerjen raziskovalec vodil restavriranje zunanjščine kapiteljske cerkve sv. Nikolaja v Novem mestu. Leta 1937 je v Kroniki slovenskih mest objavil ugotovitve o njenem stavbnem razvoju. Jože Gregorčič se je rodil pred 110. leti (1912) v Novem mestu.

• 30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik Ivan Žolger iz Slovenske Bistrice. Od leta 1902 je bil v predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju in zaslovel kot eden vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Žolger je bil do izstopa maja 1918 prvi in edini minister slovenskega rodu v kakšni avstrijski vladi. Kot minister brez listnice je bil pristojen za pripravo ustavnih reform v smislu nacionalne federalizacije avstrijske polovice monarhije. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, vendar je to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. 

Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.