Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve

• Cesar Friderik III. je želel v avstrijskem delu oglejskega patriarhata ustaviti vpliv Beneške republike, zato je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo. Zaradi patriarhovega nasprotovanja ji je cesar lahko dodelil samo tiste škofije, nad katerimi je imel sam patronat. Tako je bila ob ustanovitvi škofija razdeljena na šest nepovezanih delov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Cesar ji je dodelil še benediktinsko opatijo Gornji Grad s podrejenimi župnijami, grad Goričane in nekaj posesti okoli Ljubljane ter si pridržal patronat nad škofijo in stolnim kapitljem. Ustanovitev je na današnji dan leta 1462 potrdil papež Pij II. Za prvega škofa je cesar imenoval Žigo Lamberga.

• Drugi slovenski tabor so organizirali leta 1868 v Žalcu. Udeležili so se ga številni prebivalci Savinjske doline in sosednjih območij ter predstavniki vseh slovenskih dežel. Slovesna govornika pred petnajsttisočglavo množico sta bila izjemna retorika Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič.

• Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Lojze Vodovnik je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, potem pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov ob pomoči funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo. *Posnetek Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu ob njegovi pomoči razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Predaval je v več evropskih državah, Združenih državah Amerike, na Japonskem in v Avstraliji, bil redni član več znanstvenih akademij v Evropi in Ameriki. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil leta 1933 v Mariboru.

• V začetku septembra leta 1930 se je pred posebnim sodiščem za zaščito države proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) v Trstu začel tako imenovani bazoviški proces. Sodili so jim zaradi napada na uredništvo fašističnega časopisa »Il Popolo di Trieste«, ki je sramotil Slovence. Med osemnajstimi obtoženimi so Franceta Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca in Alojzija Valentiča obsodili na smrt. Kazen so izvršili leta 1930 na strelišču pri Bazovici. Bazoviške žrtve so kmalu postale simbol zatiranega prebivalstva Slovenskega Primorja in Istre.

Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.