Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike

Oglejski patriarh Peregrin je podpisan pod ustanovno listino za cistercijanski samostan Stična. Samostan je kmalu postal pravo versko, duhovno, kulturno in gospodarsko središče, pomembnejše od tedanje Ljubljane. V Stični je bil od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. V tem okolju je okoli leta 1428 nastal tudi stiški rokopis, ki velja za slovenski jezikovni spomenik. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Zgodovino samostana, katerega ustanovna listina je bila izdana leta 1136, je v zajetni monografiji podrobneje proučil zgodovinar in klasični filolog doktor Jože Mlinarič.

Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann je v Gradcu doštudiral pravo in potem dvajset let služboval kot adjunkt, sodnik in sodni svetnik v različnih krajih po Štajerski. Vmes je bil kot nemški kandidati izvoljen v štajerski deželni zbor, vendar se je v njem že od začetka odločno zavzemal za slovenske narodne zahteve. Zahteval je enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter po interpelaciji, s katero je napadel germanizacijo slovenskega ozemlja, postal najbolj priljubljen poslanec med Slovenci. Poudarjal je tudi nujnost federalne ureditve Avstrije. V deželnem zboru je sestavil interpelacijo z zahtevo po Zedinjeni Sloveniji ter pozneje skupaj z Vošnjakom še eno, ki je zahtevala uvedbo slovenščine na vsa sodišča in v politične urade na Spodnjem Štajerskem, ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru, uvedbo slovenskega pouka na gimnazijah v Celju in na Ptuju ter v učiteljišču v Mariboru. Slovenski politik v habsburški monarhiji Mihael Hermann se je rodil pred 200 leti (1822) v Haritzu v Avstriji.

Gledališka igralka in pedagoginja Mihaela Šarič se je rodila leta 1891 v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tankočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.

Matematik in fizik France Ahlin je leta 1929 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in nato poučeval na srednjih šolah v Banjaluki, Kranju, Novem mestu in Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil ravnatelj 1. gimnazije v Ljubljani, inšpektor na ministrstvu Ljudske republike Slovenije za prosveto, profesor na Višji pedagoški šoli in višji predavatelj na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Vodil je osnovne tečaje fizike za več oddelkov tehniških fakultet in poučeval metodiko fizike ter kot soavtor sodeloval pri pripravi učbenika za analitično geometrijo v ravnini in za trigonometrijo. France Ahlin se je rodil leta 1905 v Ljubljani.