Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

25. september - kipar in poezija kamna

25.09.2022

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja

Anton Peterlin velja za enega najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. 1949. leta je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. *Posnetek Je o njem povedal dr. Stanislav Južnič. O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govore številna visoka priznanja, ki jih je prejel, pa tudi članstvo v treh znanstvenih  akademijah in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze. Fizik Anton Peterlin se je rodil leta 1908 v Ljubljani.

Zbiralec ljudskih pesmi Josip Dravec je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Leta 1949 je kot zunanji sodelavec Inštituta za ljudsko umjetnost v Zagrebu začel najprej zbirati in raziskovati glasbeno folkloro Prekmurja in pozneje še Prlekije. Zbrano gradivo je objavil in strokovno analiziral v dveh knjigah ter obema dodal analitična uvoda. Glasbeno-folkloristični monografiji: Glasbena folklora Prlekije in Glasbena folklora Prekmurja sta še danes vir za številna proučevanja. Josip Dravec se je rodil pred 110 leti (1912) v Martjancih v Prekmurju.

Kipar Janez Pirnat je izšel iz umetniško ustvarjalne družine. Njegova mama je bila pisateljica Nada Kraigher, pisatelj je bil tudi ded Makso Pirnat, oče pa je bil kipar Nikolaj Pirnat, ki ga je prvi učil risanja in modeliranja, po očetovi smrti pa se je zbližal s kiparjem Jakobom Savinškom. Leta 1959 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in specializiral pri Karlu Putrihu. Po izpopolnjevanju v tujini si je začel urejati atelje v bližini Umaga, v šestdesetih letih pa je sodeloval pri organizaciji umetniškega ustvarjalnega okolja v Grožnjanu. *Posnetek Med njegova najbolj znana dela sodijo spomenik partizanskemu poveljniku Francu Rozmanu - Stanetu na vogalu Šubičeve in Slovenske ceste, portret Jurija Vege ob Tržaški cesti, spominski relief Jožetu Plečniku v kleti Narodne in univerzitetne knjižnice, spominski relief Gabrijelu Gruberju na vogalu Gruberjeve palače ob Levstikovem trgu, kip Marjana Kozine v avli Slovenske filharmonije in Spomenik kulturnim delavcem, padlim v narodnoosvobodilnem boju v severnem mestnem parku, ki so ga odkrili leta 2011. Za ta prispevek mestu je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljane. Pirnatove spomenike najdemo tudi drugod – spomenik Valentinu Staniču v Kanalu, Antonu Veluščku v Novi Gorici, Stanku Bloudku v Idriji in Mariji Tereziji v Šenčurju. Bil je tudi odličen risar in grafik. Kipar Janez Pirnat se je rodil pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

Leta 1936  je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z imenom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Izhajal je v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnaval številna druga javna vprašanja. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

25. september - kipar in poezija kamna

25.09.2022

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja

Anton Peterlin velja za enega najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. 1949. leta je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. *Posnetek Je o njem povedal dr. Stanislav Južnič. O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govore številna visoka priznanja, ki jih je prejel, pa tudi članstvo v treh znanstvenih  akademijah in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze. Fizik Anton Peterlin se je rodil leta 1908 v Ljubljani.

Zbiralec ljudskih pesmi Josip Dravec je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Leta 1949 je kot zunanji sodelavec Inštituta za ljudsko umjetnost v Zagrebu začel najprej zbirati in raziskovati glasbeno folkloro Prekmurja in pozneje še Prlekije. Zbrano gradivo je objavil in strokovno analiziral v dveh knjigah ter obema dodal analitična uvoda. Glasbeno-folkloristični monografiji: Glasbena folklora Prlekije in Glasbena folklora Prekmurja sta še danes vir za številna proučevanja. Josip Dravec se je rodil pred 110 leti (1912) v Martjancih v Prekmurju.

Kipar Janez Pirnat je izšel iz umetniško ustvarjalne družine. Njegova mama je bila pisateljica Nada Kraigher, pisatelj je bil tudi ded Makso Pirnat, oče pa je bil kipar Nikolaj Pirnat, ki ga je prvi učil risanja in modeliranja, po očetovi smrti pa se je zbližal s kiparjem Jakobom Savinškom. Leta 1959 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in specializiral pri Karlu Putrihu. Po izpopolnjevanju v tujini si je začel urejati atelje v bližini Umaga, v šestdesetih letih pa je sodeloval pri organizaciji umetniškega ustvarjalnega okolja v Grožnjanu. *Posnetek Med njegova najbolj znana dela sodijo spomenik partizanskemu poveljniku Francu Rozmanu - Stanetu na vogalu Šubičeve in Slovenske ceste, portret Jurija Vege ob Tržaški cesti, spominski relief Jožetu Plečniku v kleti Narodne in univerzitetne knjižnice, spominski relief Gabrijelu Gruberju na vogalu Gruberjeve palače ob Levstikovem trgu, kip Marjana Kozine v avli Slovenske filharmonije in Spomenik kulturnim delavcem, padlim v narodnoosvobodilnem boju v severnem mestnem parku, ki so ga odkrili leta 2011. Za ta prispevek mestu je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljane. Pirnatove spomenike najdemo tudi drugod – spomenik Valentinu Staniču v Kanalu, Antonu Veluščku v Novi Gorici, Stanku Bloudku v Idriji in Mariji Tereziji v Šenčurju. Bil je tudi odličen risar in grafik. Kipar Janez Pirnat se je rodil pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

Leta 1936  je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z imenom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Izhajal je v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnaval številna druga javna vprašanja. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


10.08.2024

19. avgust - Vuhred – naša prva hidroelektrarna zgrajena brez tuje pomoči (1958)

Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

18. avgust - z balonom od Belgije do Goričkega (1934)

Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

17. avgust - Henrika Šantel (1874) emancipirana likovna umetnica

Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

16. avgust - Ljubljanska borza za blago in vrednote (1924)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

15. avgust - prvo spominsko znamenje v čast Josipu Jurčiču (1882)

Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

14. avgust - šesta slovenska čitalnica na Primorskem (1864)

»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

13. avgust - župan Gradca iz Slovenskih goric (1927)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

12. avgust - Ivan Cankar po ovadbi aretiran (1914)

Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

11. avgust - prvo srečanje pod mogočno Najevsko lipo (1991)

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

10. avgust - prihod največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz (1942)

Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

9. avgust - Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi (1797)

Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

8. avgust - hude poplave prizadele Slovenijo (1926)

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

7. avgust - Slavko Jan (1904) režiser enega od mejnikov v razvoju našega gledališča

Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

6. avgust - Janez Marolt (1943) zgodovinarjeva pot od antike do Homškega hriba

Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

5. avgust - pomen mesta Koper v 16. stoletju (1584)

Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

4. avgust - Manica Koman (1880) radijska pripovedovalka pravljic in zgodb

Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

3. avgust - »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« - Alojz Gradnik (1882)

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov