Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

29.09.2022


 

Odprtje ljubljanskega deželnega gledališča

Politični zapornik iz sedemdesetih let

Libeliče priključene jugoslovanski državi

 

Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega sokola v Novem mestu ter sokolskih društev v Ljutomeru in Mariboru. Zaradi razvitja prapora sokolskega društva v Rušah 28. junija leta 1914 (torej na dan sarajevskega atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda oziroma na dan, ki velja za začetek prve svetovne vojne) je bil dva meseca zaprt. Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.

 

29. septembra leta 1892 je bilo slovesno odprtje novega ljubljanskega deželnega gledališča. Gledališka zgradba je bila prva te vrste na Slovenskem, ki je bila že od začetka namenjena tudi uprizarjanju gledaliških predstav v slovenskem jeziku in je prevzela vlogo osrednjega slovenskega narodnega gledališča. Graditev je imela za Slovence velik narodnoprebudni pomen.  Ob odprtju je bila zadnja v seriji predstav uprizorjena Jurčičeva Veronika Deseniška – tragedija v petih dejanjih, ki jo je pripravilo slovensko Dramatično društvo v režiji Ignacija Borštnika. Društvo je dobilo prostor v novem gledališču, s tem pa so bili postavljeni tudi temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča. Zgradba je postala dom dramskih in opernih predstav. Danes v njej deluje Ljubljanska opera.

 

Pravnik Franc Miklavčič se je že pred vojno politično opredelil za katoliški tabor krščanskih socialistov. Med 2. svetovno vojno je najprej deloval kot aktivist Ovobodilne fronte, od leta 1942 pa je bil v partizanih. Po Dolomitski izjavi se ni želel vpisati v komunistično partijo. Zato je bil kot domnevni angleški vohun določen za likvidacijo, vendar je partizani niso hoteli izvršiti. Po vojni je bil 30 let sodnik, nazadnje na okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1976 je bil aretiran in leto pozneje obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora zaradi protidržavnega delovanja. Bil je znan kot avtor zapisa, v katerem je zahteval sodno obravnavo povojnih pobojev slovenskih domobrancev, pa tudi zato, ker je ustanovil krščansko-socialistično skupino, ta pa je izdelala program za samostojno slovensko državo. Po intervenciji tujih medijev in Amnesty International je bil izpuščen, potem ko je v zaporu prebil približno dve leti. Pozneje je kot pravnik – uradnik deloval do leta 1989, ko je postal eden izmed ustanoviteljev Slovenskih krščanskih demokratov. Zaradi notranjih sporov v stranki je izstopil iz nje in s podpredsedniškega mesta v njej. Od leta 1995 je vodil zunajparlamentarno Krščansko-socialno unijo. Pravnik Franc Miklavčič, ob Jožetu Pučniku najbolj znani disident slovenskega 20. stoletja, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.

 

Po tistem, ko se je plebiscit o razdelitvi Koroške oktobra 1920 končal v korist Avstrije, ji je bila priključena tudi vas Libeliče na Libeliškem polju, čeprav se je večina njenih prebivalcev odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč po postavitvi izruvali mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so akcije z zahtevo po državni pripadnosti še stopnjevali. Samoobrambno so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani. Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini SHS. Tako je pred 100 leti (1922.) jugoslovanska obmejna straža zamenjala avstrijske orožnike, po opravljenih formalnostih pa so državno mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da se vrnejo v matično državo. *Posnetek je povedal zgodovinar Marjan Kos. Gre za redek primer, da si je peščica krajanov izborila izključitev iz mednarodno pravno priznane države in priključitev k matičnemu narodu. Seveda pa pri Libeličah ni šlo za ozemeljsko darilo Avstrije. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ji je v zameno prepustila del hribovitega območja na Kozjaku, levo od Drave, ki je bilo redko poseljeno z izrazito nemško usmerjenimi prebivalci.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

29.09.2022


 

Odprtje ljubljanskega deželnega gledališča

Politični zapornik iz sedemdesetih let

Libeliče priključene jugoslovanski državi

 

Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega sokola v Novem mestu ter sokolskih društev v Ljutomeru in Mariboru. Zaradi razvitja prapora sokolskega društva v Rušah 28. junija leta 1914 (torej na dan sarajevskega atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda oziroma na dan, ki velja za začetek prve svetovne vojne) je bil dva meseca zaprt. Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.

 

29. septembra leta 1892 je bilo slovesno odprtje novega ljubljanskega deželnega gledališča. Gledališka zgradba je bila prva te vrste na Slovenskem, ki je bila že od začetka namenjena tudi uprizarjanju gledaliških predstav v slovenskem jeziku in je prevzela vlogo osrednjega slovenskega narodnega gledališča. Graditev je imela za Slovence velik narodnoprebudni pomen.  Ob odprtju je bila zadnja v seriji predstav uprizorjena Jurčičeva Veronika Deseniška – tragedija v petih dejanjih, ki jo je pripravilo slovensko Dramatično društvo v režiji Ignacija Borštnika. Društvo je dobilo prostor v novem gledališču, s tem pa so bili postavljeni tudi temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča. Zgradba je postala dom dramskih in opernih predstav. Danes v njej deluje Ljubljanska opera.

 

Pravnik Franc Miklavčič se je že pred vojno politično opredelil za katoliški tabor krščanskih socialistov. Med 2. svetovno vojno je najprej deloval kot aktivist Ovobodilne fronte, od leta 1942 pa je bil v partizanih. Po Dolomitski izjavi se ni želel vpisati v komunistično partijo. Zato je bil kot domnevni angleški vohun določen za likvidacijo, vendar je partizani niso hoteli izvršiti. Po vojni je bil 30 let sodnik, nazadnje na okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1976 je bil aretiran in leto pozneje obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora zaradi protidržavnega delovanja. Bil je znan kot avtor zapisa, v katerem je zahteval sodno obravnavo povojnih pobojev slovenskih domobrancev, pa tudi zato, ker je ustanovil krščansko-socialistično skupino, ta pa je izdelala program za samostojno slovensko državo. Po intervenciji tujih medijev in Amnesty International je bil izpuščen, potem ko je v zaporu prebil približno dve leti. Pozneje je kot pravnik – uradnik deloval do leta 1989, ko je postal eden izmed ustanoviteljev Slovenskih krščanskih demokratov. Zaradi notranjih sporov v stranki je izstopil iz nje in s podpredsedniškega mesta v njej. Od leta 1995 je vodil zunajparlamentarno Krščansko-socialno unijo. Pravnik Franc Miklavčič, ob Jožetu Pučniku najbolj znani disident slovenskega 20. stoletja, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.

 

Po tistem, ko se je plebiscit o razdelitvi Koroške oktobra 1920 končal v korist Avstrije, ji je bila priključena tudi vas Libeliče na Libeliškem polju, čeprav se je večina njenih prebivalcev odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč po postavitvi izruvali mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so akcije z zahtevo po državni pripadnosti še stopnjevali. Samoobrambno so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani. Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini SHS. Tako je pred 100 leti (1922.) jugoslovanska obmejna straža zamenjala avstrijske orožnike, po opravljenih formalnostih pa so državno mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da se vrnejo v matično državo. *Posnetek je povedal zgodovinar Marjan Kos. Gre za redek primer, da si je peščica krajanov izborila izključitev iz mednarodno pravno priznane države in priključitev k matičnemu narodu. Seveda pa pri Libeličah ni šlo za ozemeljsko darilo Avstrije. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ji je v zameno prepustila del hribovitega območja na Kozjaku, levo od Drave, ki je bilo redko poseljeno z izrazito nemško usmerjenimi prebivalci.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 18 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov