Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odprtje ljubljanskega deželnega gledališča
Politični zapornik iz sedemdesetih let
Libeliče priključene jugoslovanski državi
Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega sokola v Novem mestu ter sokolskih društev v Ljutomeru in Mariboru. Zaradi razvitja prapora sokolskega društva v Rušah 28. junija leta 1914 (torej na dan sarajevskega atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda oziroma na dan, ki velja za začetek prve svetovne vojne) je bil dva meseca zaprt. Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.
29. septembra leta 1892 je bilo slovesno odprtje novega ljubljanskega deželnega gledališča. Gledališka zgradba je bila prva te vrste na Slovenskem, ki je bila že od začetka namenjena tudi uprizarjanju gledaliških predstav v slovenskem jeziku in je prevzela vlogo osrednjega slovenskega narodnega gledališča. Graditev je imela za Slovence velik narodnoprebudni pomen. Ob odprtju je bila zadnja v seriji predstav uprizorjena Jurčičeva Veronika Deseniška – tragedija v petih dejanjih, ki jo je pripravilo slovensko Dramatično društvo v režiji Ignacija Borštnika. Društvo je dobilo prostor v novem gledališču, s tem pa so bili postavljeni tudi temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča. Zgradba je postala dom dramskih in opernih predstav. Danes v njej deluje Ljubljanska opera.
Pravnik Franc Miklavčič se je že pred vojno politično opredelil za katoliški tabor krščanskih socialistov. Med 2. svetovno vojno je najprej deloval kot aktivist Ovobodilne fronte, od leta 1942 pa je bil v partizanih. Po Dolomitski izjavi se ni želel vpisati v komunistično partijo. Zato je bil kot domnevni angleški vohun določen za likvidacijo, vendar je partizani niso hoteli izvršiti. Po vojni je bil 30 let sodnik, nazadnje na okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1976 je bil aretiran in leto pozneje obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora zaradi protidržavnega delovanja. Bil je znan kot avtor zapisa, v katerem je zahteval sodno obravnavo povojnih pobojev slovenskih domobrancev, pa tudi zato, ker je ustanovil krščansko-socialistično skupino, ta pa je izdelala program za samostojno slovensko državo. Po intervenciji tujih medijev in Amnesty International je bil izpuščen, potem ko je v zaporu prebil približno dve leti. Pozneje je kot pravnik – uradnik deloval do leta 1989, ko je postal eden izmed ustanoviteljev Slovenskih krščanskih demokratov. Zaradi notranjih sporov v stranki je izstopil iz nje in s podpredsedniškega mesta v njej. Od leta 1995 je vodil zunajparlamentarno Krščansko-socialno unijo. Pravnik Franc Miklavčič, ob Jožetu Pučniku najbolj znani disident slovenskega 20. stoletja, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.
Po tistem, ko se je plebiscit o razdelitvi Koroške oktobra 1920 končal v korist Avstrije, ji je bila priključena tudi vas Libeliče na Libeliškem polju, čeprav se je večina njenih prebivalcev odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč po postavitvi izruvali mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so akcije z zahtevo po državni pripadnosti še stopnjevali. Samoobrambno so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani. Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini SHS. Tako je pred 100 leti (1922.) jugoslovanska obmejna straža zamenjala avstrijske orožnike, po opravljenih formalnostih pa so državno mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da se vrnejo v matično državo. *Posnetek je povedal zgodovinar Marjan Kos. Gre za redek primer, da si je peščica krajanov izborila izključitev iz mednarodno pravno priznane države in priključitev k matičnemu narodu. Seveda pa pri Libeličah ni šlo za ozemeljsko darilo Avstrije. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ji je v zameno prepustila del hribovitega območja na Kozjaku, levo od Drave, ki je bilo redko poseljeno z izrazito nemško usmerjenimi prebivalci.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Odprtje ljubljanskega deželnega gledališča
Politični zapornik iz sedemdesetih let
Libeliče priključene jugoslovanski državi
Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega sokola v Novem mestu ter sokolskih društev v Ljutomeru in Mariboru. Zaradi razvitja prapora sokolskega društva v Rušah 28. junija leta 1914 (torej na dan sarajevskega atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda oziroma na dan, ki velja za začetek prve svetovne vojne) je bil dva meseca zaprt. Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.
29. septembra leta 1892 je bilo slovesno odprtje novega ljubljanskega deželnega gledališča. Gledališka zgradba je bila prva te vrste na Slovenskem, ki je bila že od začetka namenjena tudi uprizarjanju gledaliških predstav v slovenskem jeziku in je prevzela vlogo osrednjega slovenskega narodnega gledališča. Graditev je imela za Slovence velik narodnoprebudni pomen. Ob odprtju je bila zadnja v seriji predstav uprizorjena Jurčičeva Veronika Deseniška – tragedija v petih dejanjih, ki jo je pripravilo slovensko Dramatično društvo v režiji Ignacija Borštnika. Društvo je dobilo prostor v novem gledališču, s tem pa so bili postavljeni tudi temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča. Zgradba je postala dom dramskih in opernih predstav. Danes v njej deluje Ljubljanska opera.
Pravnik Franc Miklavčič se je že pred vojno politično opredelil za katoliški tabor krščanskih socialistov. Med 2. svetovno vojno je najprej deloval kot aktivist Ovobodilne fronte, od leta 1942 pa je bil v partizanih. Po Dolomitski izjavi se ni želel vpisati v komunistično partijo. Zato je bil kot domnevni angleški vohun določen za likvidacijo, vendar je partizani niso hoteli izvršiti. Po vojni je bil 30 let sodnik, nazadnje na okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1976 je bil aretiran in leto pozneje obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora zaradi protidržavnega delovanja. Bil je znan kot avtor zapisa, v katerem je zahteval sodno obravnavo povojnih pobojev slovenskih domobrancev, pa tudi zato, ker je ustanovil krščansko-socialistično skupino, ta pa je izdelala program za samostojno slovensko državo. Po intervenciji tujih medijev in Amnesty International je bil izpuščen, potem ko je v zaporu prebil približno dve leti. Pozneje je kot pravnik – uradnik deloval do leta 1989, ko je postal eden izmed ustanoviteljev Slovenskih krščanskih demokratov. Zaradi notranjih sporov v stranki je izstopil iz nje in s podpredsedniškega mesta v njej. Od leta 1995 je vodil zunajparlamentarno Krščansko-socialno unijo. Pravnik Franc Miklavčič, ob Jožetu Pučniku najbolj znani disident slovenskega 20. stoletja, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.
Po tistem, ko se je plebiscit o razdelitvi Koroške oktobra 1920 končal v korist Avstrije, ji je bila priključena tudi vas Libeliče na Libeliškem polju, čeprav se je večina njenih prebivalcev odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč po postavitvi izruvali mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so akcije z zahtevo po državni pripadnosti še stopnjevali. Samoobrambno so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani. Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini SHS. Tako je pred 100 leti (1922.) jugoslovanska obmejna straža zamenjala avstrijske orožnike, po opravljenih formalnostih pa so državno mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da se vrnejo v matično državo. *Posnetek je povedal zgodovinar Marjan Kos. Gre za redek primer, da si je peščica krajanov izborila izključitev iz mednarodno pravno priznane države in priključitev k matičnemu narodu. Seveda pa pri Libeličah ni šlo za ozemeljsko darilo Avstrije. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ji je v zameno prepustila del hribovitega območja na Kozjaku, levo od Drave, ki je bilo redko poseljeno z izrazito nemško usmerjenimi prebivalci.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov