Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obveščevalec in slikar
Spodbuda goriški galeriji
Partizan ob zahodni meji
Umetniška pot kiparja Franca Bernekerja se je začela v podobarskih delavnicah, dozorela pa je na dunajski akademiji. Študij pri profesorju Edmundu Hellmerju je po štirih letih uspešno končal in pri njem leta 1905 obiskoval še specialno kiparsko šolo. Dunajsko obdobje velja kot srečen čas za njegovo kiparstvo. Tedaj je nastala glavnina njegovih najboljših del, tudi Trubarjev spomenik na robu ljubljanskega parka Tivoli, ki velja za eno naših najlepših javnih plastik. Kot prvi izmed naših umetnikov je poveličal človekovo socialno trpljenje, saj ga je tudi sam dobro poznal. Vendar njegove kompozicije o bedi niso socialne obsodbe, saj je imel Berneker mehko in lirično naravo. Franc Berneker se je rodil leta 1874 v Gradišču pri Slovenj Gradcu.
Leta 1911 se je v Trstu rodil slikar Stanislav Rapotec. Njegova družina se je pred fašizmom umaknila v Ljubljano. Ob začetku druge svetovne vojne je bil zajet, pozneje je pobegnil iz ujetništva in se pridružil Jugoslovanski kraljevi vojski v izgnanstvu. Na Bližnjem vzhodu je deloval kot obveščevalni častnik. Ko so ga jeseni leta 1948 demobilizirali, se je odločil ostati v tujini. Odpotoval je v Avstralijo in začel ustvarjati v slogu abstraktnega ekspresionizma. Zaradi prijateljevanja s Francetom Goršetom je v sedemdesetih začel zahajati v kraj Sveče na Koroškem in tam je nastalo precej njegovih del. *Posnetek Med osamosvojitveno vojno se je prvič po letu 1945 vrnil v Slovenijo in pripravil razstavo v Ljubljani. Leta 1989 ga je britanska kraljica Elizabeta za njegove zasluge na umetniškem področju odlikovala z redom Avstralije.
Slikar Rafael Nemec se je po maturi na umetnostnem liceju v Benetkah leta 1939 vpisal na tamkajšnjo akademijo. Po vojni je diplomiral na oddelku za slikarstvo. Najprej je poučeval na več srednjih šolah, nato pa se je posvetil restavratorstvu. Odkrival in restavriral je freske v številnih cerkvah na Primorskem, med njegovimi zadnjimi restavratorskimi deli pa so bile freske v dvorcu Zemono pri Vipavi. Sicer pa si je nenehno prizadeval za primerno predstavitev likovne ustvarjalnosti ter pri tem spodbujal mlade primorske likovne umetnike. Bil je med prvimi, ki so začrtali pot goriških galerij, kot likovni ustvarjalec pa je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini. Rodil se je leta 1914 v Vrtojbi pri Gorici.
Franc Uršič je otroštvo preživel v domačem Kobaridu. Zaradi revščine ni mogel nadaljevati šolanja v gimnaziji, zato se je preživljal s priložnostnimi deli. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko. Pred napotitvijo v Afriko je dezertiral in se leta 1943 pridružil partizanom Kobariške čete. Še isto leto se je s 1. bataljonom Gradnikove brigade udeležil pohoda v Beneško Slovenijo, nato pa je do kapitulacije Italije deloval kot komandir bolnišnice v Skalcah nad Sužidom. Zaradi množičnega pridruževanja novih borcev partizanom je bila 1. oktobra v Kobaridu ustanovljena 2. Soška brigada. Uršič je postal poveljnik enega njenih bataljonov. Ob imenovanju za poveljnika 17. Gregorčičeve brigade 1. julija 1944 je za glavno nalogo dobil izvedbo ponovnega pohoda v Beneško Slovenijo. 7. avgusta je kot poveljnik vodil Operativni štab za zahodno Primorsko, njegova naloga je bilo varovanje zahodnega slovenskega ozemlja. 20. avgusta so brigado napadle nemške kolone, dan potem pa so Uršiča ranili in ujeli na Javorci. Odpeljali so ga v Kobarid, nato pa v goriško bolnišnico in pozneje v zapor Coroneo. Aprila 1945 so ga usmrtili in sežgali v tržaški Rižarni. Franc Uršič - Joško se je rodil leta 1920 v Kobaridu.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Obveščevalec in slikar
Spodbuda goriški galeriji
Partizan ob zahodni meji
Umetniška pot kiparja Franca Bernekerja se je začela v podobarskih delavnicah, dozorela pa je na dunajski akademiji. Študij pri profesorju Edmundu Hellmerju je po štirih letih uspešno končal in pri njem leta 1905 obiskoval še specialno kiparsko šolo. Dunajsko obdobje velja kot srečen čas za njegovo kiparstvo. Tedaj je nastala glavnina njegovih najboljših del, tudi Trubarjev spomenik na robu ljubljanskega parka Tivoli, ki velja za eno naših najlepših javnih plastik. Kot prvi izmed naših umetnikov je poveličal človekovo socialno trpljenje, saj ga je tudi sam dobro poznal. Vendar njegove kompozicije o bedi niso socialne obsodbe, saj je imel Berneker mehko in lirično naravo. Franc Berneker se je rodil leta 1874 v Gradišču pri Slovenj Gradcu.
Leta 1911 se je v Trstu rodil slikar Stanislav Rapotec. Njegova družina se je pred fašizmom umaknila v Ljubljano. Ob začetku druge svetovne vojne je bil zajet, pozneje je pobegnil iz ujetništva in se pridružil Jugoslovanski kraljevi vojski v izgnanstvu. Na Bližnjem vzhodu je deloval kot obveščevalni častnik. Ko so ga jeseni leta 1948 demobilizirali, se je odločil ostati v tujini. Odpotoval je v Avstralijo in začel ustvarjati v slogu abstraktnega ekspresionizma. Zaradi prijateljevanja s Francetom Goršetom je v sedemdesetih začel zahajati v kraj Sveče na Koroškem in tam je nastalo precej njegovih del. *Posnetek Med osamosvojitveno vojno se je prvič po letu 1945 vrnil v Slovenijo in pripravil razstavo v Ljubljani. Leta 1989 ga je britanska kraljica Elizabeta za njegove zasluge na umetniškem področju odlikovala z redom Avstralije.
Slikar Rafael Nemec se je po maturi na umetnostnem liceju v Benetkah leta 1939 vpisal na tamkajšnjo akademijo. Po vojni je diplomiral na oddelku za slikarstvo. Najprej je poučeval na več srednjih šolah, nato pa se je posvetil restavratorstvu. Odkrival in restavriral je freske v številnih cerkvah na Primorskem, med njegovimi zadnjimi restavratorskimi deli pa so bile freske v dvorcu Zemono pri Vipavi. Sicer pa si je nenehno prizadeval za primerno predstavitev likovne ustvarjalnosti ter pri tem spodbujal mlade primorske likovne umetnike. Bil je med prvimi, ki so začrtali pot goriških galerij, kot likovni ustvarjalec pa je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini. Rodil se je leta 1914 v Vrtojbi pri Gorici.
Franc Uršič je otroštvo preživel v domačem Kobaridu. Zaradi revščine ni mogel nadaljevati šolanja v gimnaziji, zato se je preživljal s priložnostnimi deli. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko. Pred napotitvijo v Afriko je dezertiral in se leta 1943 pridružil partizanom Kobariške čete. Še isto leto se je s 1. bataljonom Gradnikove brigade udeležil pohoda v Beneško Slovenijo, nato pa je do kapitulacije Italije deloval kot komandir bolnišnice v Skalcah nad Sužidom. Zaradi množičnega pridruževanja novih borcev partizanom je bila 1. oktobra v Kobaridu ustanovljena 2. Soška brigada. Uršič je postal poveljnik enega njenih bataljonov. Ob imenovanju za poveljnika 17. Gregorčičeve brigade 1. julija 1944 je za glavno nalogo dobil izvedbo ponovnega pohoda v Beneško Slovenijo. 7. avgusta je kot poveljnik vodil Operativni štab za zahodno Primorsko, njegova naloga je bilo varovanje zahodnega slovenskega ozemlja. 20. avgusta so brigado napadle nemške kolone, dan potem pa so Uršiča ranili in ujeli na Javorci. Odpeljali so ga v Kobarid, nato pa v goriško bolnišnico in pozneje v zapor Coroneo. Aprila 1945 so ga usmrtili in sežgali v tržaški Rižarni. Franc Uršič - Joško se je rodil leta 1920 v Kobaridu.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov