Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maturant prijavil svoj prvi patent
Najhujše bombardiranje Maribora
Ukrep varčevanja s pogonskimi gorivi
Glasbeni narodopisec, prirejevalec ljudskih pesmi, pedagog in zborovodja Luka Kramolc je leta 1920 na povabilo Mateja Hubada prišel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati pa je študiral na konservatoriju. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Njegova je tudi priredba koroške ljudske »Oj, te mlinar«, ki jo bo zapel mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, dirigent je bil Joško Wrulich, posnetek pa je nastal oktobra leta 1978 *Posnetek Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je Kramolc strokovno sodeloval pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev. Tako so na snemanju starega koroškega običaja steljeraje v Šentanelu sodelovali vaški pevci. Predlagal jim je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitjo Šipka. Luka Kramolc se je rodil pred 130 leti (1892) v Šentanelu nad Prevaljami na Koroškem.
Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral. Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov. Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in nato na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga. Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.
14. oktobra 1944 je Maribor doživel najhujši angloameriški bombni napad v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal so bili: železniški in glavni most čez Dravo, železniška postaja, železniške delavnice ter industrijski obrati - predvsem Tovarna letalskih delov, kjer so izdelovali za potrebe nemške vojne industrije. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. angloameriških bombardiranj Maribora, kjer je bilo v zavezniških letalskih napadih porušenih ali poškodovanih kar 47 odstotkov zgradb, umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 4200 prebivalcev.
14. oktobra pred 40 leti (1982) je jugoslovanski Zvezni izvršni svet, tedanja vlada, uvedel bone za gorivo za motorna vozila. Težave s pomanjkanjem pogonskih goriv so oblasti hotele odpraviti z omejevanjem vožnje po sistemu par-nepar že leta 1979. Po tem sistemu so ob določenih dnevih smeli voziti le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Po tistem, ko so bili uvedeni boni za nakup goriva za zasebno uporabo, so državljani kupovali dodatna osebna vozila, celo muzejske traktorje, porasla pa je tudi prodaja motornih žag, škropilnic in kosilnic – vse zato, da bi bili upravičeni do večjega števila bonov. Ukrep je ostal v veljavi do 1. januarja 1985.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Maturant prijavil svoj prvi patent
Najhujše bombardiranje Maribora
Ukrep varčevanja s pogonskimi gorivi
Glasbeni narodopisec, prirejevalec ljudskih pesmi, pedagog in zborovodja Luka Kramolc je leta 1920 na povabilo Mateja Hubada prišel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati pa je študiral na konservatoriju. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Njegova je tudi priredba koroške ljudske »Oj, te mlinar«, ki jo bo zapel mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, dirigent je bil Joško Wrulich, posnetek pa je nastal oktobra leta 1978 *Posnetek Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je Kramolc strokovno sodeloval pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev. Tako so na snemanju starega koroškega običaja steljeraje v Šentanelu sodelovali vaški pevci. Predlagal jim je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitjo Šipka. Luka Kramolc se je rodil pred 130 leti (1892) v Šentanelu nad Prevaljami na Koroškem.
Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral. Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov. Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in nato na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga. Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.
14. oktobra 1944 je Maribor doživel najhujši angloameriški bombni napad v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal so bili: železniški in glavni most čez Dravo, železniška postaja, železniške delavnice ter industrijski obrati - predvsem Tovarna letalskih delov, kjer so izdelovali za potrebe nemške vojne industrije. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. angloameriških bombardiranj Maribora, kjer je bilo v zavezniških letalskih napadih porušenih ali poškodovanih kar 47 odstotkov zgradb, umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 4200 prebivalcev.
14. oktobra pred 40 leti (1982) je jugoslovanski Zvezni izvršni svet, tedanja vlada, uvedel bone za gorivo za motorna vozila. Težave s pomanjkanjem pogonskih goriv so oblasti hotele odpraviti z omejevanjem vožnje po sistemu par-nepar že leta 1979. Po tem sistemu so ob določenih dnevih smeli voziti le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Po tistem, ko so bili uvedeni boni za nakup goriva za zasebno uporabo, so državljani kupovali dodatna osebna vozila, celo muzejske traktorje, porasla pa je tudi prodaja motornih žag, škropilnic in kosilnic – vse zato, da bi bili upravičeni do večjega števila bonov. Ukrep je ostal v veljavi do 1. januarja 1985.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov