Konservativna trojica staroslovencev

Plačilo za prehod državne meje

Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem

­­­­­­­­­­­­­­Politik in društveni organizator Etbin Henrik Costa je veliko energije, dela, ugleda in denarja namenil prizadevanjem za graditev železnic, za prvo občno zavarovalno banko Slovenije ter za to, da bi imela Slovenska matica svojo lastno tiskarno. Bil je doktor filozofije in prava. Preden se je odločil za politiko, je imel nekaj časa odvetniško pisarno v Ljubljani. Skupaj z Janezom Bleiweisom in Lovrom Tomanom je sestavljal konservativno trojico staroslovencev, ki je pravzaprav vodila vso slovensko uradno politiko,  upoštevala pa jo je tudi nemška stran. Nekaj časa je bil poslanec deželnega in državnega zbora, leta 1864  pa je postal tudi ljubljanski župan, vendar so ga zaradi političnih razlogov odstavili. Etbin Henrik Costa se je rodil pred 190 leti (1832) v Novem mestu.

Umetnostna  zgodovinarka  Špelca Čopič  je študirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato tri leta nadaljevala študij na Inštitutu za umetnost in arheologijo v Parizu in leta 1977 v Ljubljani doktorirala. Kot kustosinja v Narodni galeriji v Ljubljani je oblikovala najpomembnejši galerijski dokument –  inventarno knjigo po zgledu pariškega Louvra. Pozneje je bila predavateljica in redna profesorica za umetnostno zgodovino na akademiji za likovno umetnost. Njena dela veljajo za ključna za raziskovanje slovenske likovne umetnosti. Med njenimi osrednjimi knjigami so »Slovensko slikarstvo« iz leta 1966, »Ljubljansko kiparstvo na prostem«, ki ga je leta 1991 izdala skupaj s sodelavci, in »Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja«, ki je izšla leta 2000.  *Posnetek  Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in prva prejemnica stanovske nagrade Izidorja Cankarja Špelca Čopič se je rodila pred 100 leti (1922.) v Pišecah.

Pred 40-imi leti je Zvezni izvršni svet – tedaj vlada socialistične Jugoslavije – uvedel plačilo depozita za prehod državne meje. Pri prvem prestopu državne meje oziroma odhodu iz države v tekočem letu je bilo treba plačati takso v višini 5000 dinarjev, pri vsakem naslednjem v istem letu pa se je ta povečala za 2 tisoč dinarjev. Polog je bil plačniku vrnjen leto po vplačilu. S tem ukrepom je oblast skušala čim bolj omejiti odtekanje deviz iz države in tako ublažiti gospodarsko agonijo, v kateri se je znašla na začetku osemdesetih let. Ukrep, ki je poznal tudi izjeme, je ostal v veljavi do leta 1984.

Leta 1991 sta delegaciji Slovenije in zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Ljubljani podpisali dogovor o dokončnem umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Sporazum, ki ga je za slovensko stran podpisal Miran Bogataj, za armadno pa admiral Ljubivoje Jokić, je določil, da se pripadniki armade z osebno oborožitvijo in opremo najpozneje do 25. oktobra  umaknejo iz Slovenije. Zaradi spopadov na Hrvaškem se je za edino sprejemljivo in varno možnost umika izkazala morska pot iz Luke Koper. 

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*