Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik sorškega polja
Zdravniško bralno društvo
Temelji kulturne avtonomije Slovencev na Madžarskem
Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je bil član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še posebno pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebne izkušnje izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
Predhodnik Slovenskega zdravniškega društva je bilo Zdravniško bralno društvo. Pobudnika ustanovitve sta bila ugledni zdravnik in učitelj na babiški šoli doktor Alojz Valenta, plemeniti Marchthurn in sekundarij kirurškega oddelka ljubljanske deželne bolnišnice doktor Franc Fux. Član društva je lahko postal vsak zdravnik ali ranocelnik, ki je stanoval v Ljubljani. Sicer pa naj bi društvo združilo vse zdravnike na Kranjskem – izmenjavali naj bi si izkušnje, prirejali strokovna predavanja, opozarjali na higienske razmere ter sodelovali pri zidavi zdravstvenih in socialnih ustanov. Ustanovna seja Zdravniškega bralnega društva je bila leta 1861 v Ljubljani.
Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta leta 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne z močjo 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation. Projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala Hidromontaža in Đuro Đaković. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.
Ko je bila 27. oktobra 1990 v Gornjem Seniku ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, so se pripadnikom tamkajšnje slovenske narodne skupnosti izpolnile dolgoletne želje po ustanovitvi prve samostojne narodnostne organizacije v Porabju. Zveza je leto pozneje začela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, madžarska televizija pa je vsakih 14 dni uvrstila v svoj program 25-minutno oddajo »Slovenski utrinek«. 23. junija 2000 je začel oddajati tudi Radio Monošter, prva samostojna slovenska radijska postaja na Madžarskem. Zvezo Slovencev na Madžarskem od maja 2019 vodi Andrea Kovač. *Posnetek zveza je utrdila temelje kulturne avtonomije tamkajšnje avtohtone slovenske narodne skupnosti, ki po večini živi v sedmih vaseh južno od Monoštra in reke Rabe.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik sorškega polja
Zdravniško bralno društvo
Temelji kulturne avtonomije Slovencev na Madžarskem
Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je bil član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še posebno pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebne izkušnje izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
Predhodnik Slovenskega zdravniškega društva je bilo Zdravniško bralno društvo. Pobudnika ustanovitve sta bila ugledni zdravnik in učitelj na babiški šoli doktor Alojz Valenta, plemeniti Marchthurn in sekundarij kirurškega oddelka ljubljanske deželne bolnišnice doktor Franc Fux. Član društva je lahko postal vsak zdravnik ali ranocelnik, ki je stanoval v Ljubljani. Sicer pa naj bi društvo združilo vse zdravnike na Kranjskem – izmenjavali naj bi si izkušnje, prirejali strokovna predavanja, opozarjali na higienske razmere ter sodelovali pri zidavi zdravstvenih in socialnih ustanov. Ustanovna seja Zdravniškega bralnega društva je bila leta 1861 v Ljubljani.
Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta leta 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne z močjo 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation. Projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala Hidromontaža in Đuro Đaković. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.
Ko je bila 27. oktobra 1990 v Gornjem Seniku ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, so se pripadnikom tamkajšnje slovenske narodne skupnosti izpolnile dolgoletne želje po ustanovitvi prve samostojne narodnostne organizacije v Porabju. Zveza je leto pozneje začela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, madžarska televizija pa je vsakih 14 dni uvrstila v svoj program 25-minutno oddajo »Slovenski utrinek«. 23. junija 2000 je začel oddajati tudi Radio Monošter, prva samostojna slovenska radijska postaja na Madžarskem. Zvezo Slovencev na Madžarskem od maja 2019 vodi Andrea Kovač. *Posnetek zveza je utrdila temelje kulturne avtonomije tamkajšnje avtohtone slovenske narodne skupnosti, ki po večini živi v sedmih vaseh južno od Monoštra in reke Rabe.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov