Pesnik sorškega polja 

Zdravniško bralno društvo

Temelji kulturne avtonomije Slovencev na Madžarskem

Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je bil član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še posebno pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebne izkušnje izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.

Predhodnik Slovenskega zdravniškega društva je bilo Zdravniško bralno društvo.  Pobudnika ustanovitve sta bila ugledni zdravnik in učitelj na babiški šoli doktor Alojz Valenta, plemeniti Marchthurn in sekundarij kirurškega oddelka ljubljanske deželne bolnišnice doktor Franc Fux. Član društva je lahko postal vsak zdravnik ali ranocelnik, ki je stanoval v Ljubljani. Sicer pa naj bi društvo združilo vse zdravnike na Kranjskem – izmenjavali naj bi si izkušnje, prirejali strokovna predavanja, opozarjali na higienske razmere ter sodelovali pri zidavi zdravstvenih in socialnih ustanov. Ustanovna seja Zdravniškega bralnega društva je bila leta 1861 v Ljubljani.                            

Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta leta 1970 podpisala sporazum  o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne z močjo 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation. Projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala Hidromontaža in Đuro Đaković. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.

Ko je bila 27. oktobra 1990 v Gornjem Seniku ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, so se pripadnikom tamkajšnje slovenske narodne skupnosti izpolnile dolgoletne želje po ustanovitvi prve samostojne narodnostne organizacije v Porabju. Zveza je leto pozneje začela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, madžarska televizija pa je vsakih 14 dni uvrstila v svoj program 25-minutno oddajo »Slovenski utrinek«. 23. junija 2000 je začel oddajati tudi Radio Monošter, prva samostojna slovenska radijska postaja na Madžarskem. Zvezo Slovencev na Madžarskem od maja 2019 vodi Andrea Kovač. *Posnetek  zveza je utrdila temelje kulturne avtonomije tamkajšnje avtohtone slovenske narodne skupnosti, ki po večini živi v sedmih vaseh južno od Monoštra in reke Rabe.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*