Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini

Pravnik po poklicu, skladatelj po duši

Prva povojna slovenska gledališka predstava v Trstu

Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do leta 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do leta 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil leta 1860 v Mostah na Koroškem.

Leta 1868 se je v Planini pri Postojni rodil pravnik in skladatelj Oskar Dev. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru; tam je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Leta 1919 je ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja.
Zložil je več skladb za moške in mešane zbore in samospevov s spremljavo klavirja. Slišali bomo odlomek ljudske pesmi Drumelca, Priredbo Oskarja Deva je leta 1977 zapel Oktet Gallus. *Posnetek  Oskar Dev je zbral in harmoniziral veliko narodnih pesmi, med njimi več kot 400 koroških.

Po tistem, ko so fašisti julija leta 1920 požgali Narodni dom v Trstu, je za četrt stoletja ugasnilo tudi slovensko gledališko snovanje iz Trsta. 2. decembra 1945 je bila v osvobojenem Trstu, v gledališču Fenice, prva premiera, ki je na novo utemeljila slovensko gledališče. Uprizorili so kolektivno dramo v osmih slikah Jernejeva pravica po povesti Ivana Cankarja in v režiji Ferda Delaka. V prvih dveh desetletjih delovanja je na različnih prizoriščih zaživelo 169 samostojnih predstav. Šele 5. decembra 1964 so z odprtjem kulturnega doma v Petronijevi ulici tržaški Slovenci znova dobili svoj prostor za kulturno ustvarjanje.

Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra; to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Številne skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške. Še to: na dan odprtja se je z modrim vlakom v Koper pripeljal  tudi predsednik države Josip Broz Tito in ob pogledu na luko izrekel misel, ki so si jo nekateri v Kopru zapomnili. V slovenščini se je glasila: »No, ni ravno Hamburg, ampak bo ….«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*