Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ribičev France iz Vrbe
Veliki župan v Mariboru
Koloristično senzibilen krajinar
Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi: "To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen". Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, ljubljanski mestni svet pa je že julija 1938 sklenil, da bo vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljeval nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ….
Poznejši pravnik Franc Schaubach je po gimnaziji v Beljaku študiral na Dunaju, tam je bil tudi predsednik akademskega društva Danica. Po opravljenem sodniškem izpitu zaradi narodnega delovanja ni našel zaposlitve in je bil leta 1910 imenovan za sodnika v Črnomlju. Po prevratu 1918 je bil tam izvoljen za podpredsednika Narodnega sveta in izbran za poslanca v Začasnem narodnem predstavništvu. V plebiscitnem obdobju je deloval kot pravni referent v Borovljah in se kot govornik udeleževal zborovanj po Koroškem. Ko mu je 1920 poslanski mandat potekel, se je zaposlil na okrožnem sodišču v Mariboru, v letih od 1927 do 1929 je bil veliki župan mariborske oblasti, pozneje pa med drugim član Upravnega odbora Zadružne gospodarske banke in nadzornega sveta Banovinske hranilnice v Mariboru. Franc Schaubach se je rodil leta 1881 v vasi Drašče na Koroškem.
Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa je leta 1937 diplomiral na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta odprl svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal za “pesnika” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado. Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji.
Agronom, genetik, kmet in politik Franc Zagožen je po srednji kmetijski šoli v Mariboru diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1969 doktoriral na univerzi v Götingenu. V raziskovalnem delu se je ukvarjal s selekcijo in populacijsko genetiko in je zaslužen za sodoben razvoj ovčereje, ki je pri nas veljala že za opuščeno panogo. Veljal je za prodornega analitika in ostrega kritika razmer v kmetijstvu. Na svoje razmišljanje je leta 1988 opozoril z zapisom: »Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel« in poudaril, da je »Kardelj v prvi potezi žrtvoval kmeta«. Članek je bil objavljen v Mladini in je napovedal ustanovitev kmečkih stanovskih organizacij in splošnih demokratičnih sprememb. Prizadevanje je 12. maja 1988 pripeljalo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, prve, nove demokratične politične organizacije v Sloveniji, ki je skupaj z Zvezo slovenske kmečke mladine odprla pot drugim zvezam – predhodnicam poznejših političnih strank. Njegovo delo je spodbudilo začetek demokratičnih procesov, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze izvoljen v Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pozneje je postal tudi vodja kluba poslancev koalicije Demos. V tej funkciji je novembra 1990 sklical posvet vladne koalicije v Poljčah; na tej je bila sprejeta odločitev, da se 23. decembra tistega leta izvede plebiscit o slovenski samostojnosti. Pred 30 leti (1992.) je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. *Posnetek Je povedal v razpravi o predlogu o večinskem volilnem sistemu. Dr. Franc Zagožen se je rodil pred 80-imi leti (1942.) v kraju Volog v Zadrečki dolini.
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov