Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih
Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar
Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Spomini na Prešerna”, ki jih je Ernestina Jelovšek, pesnikova nezakonska hči, napisala po pripovedih svoje matere, so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in rahločutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere. Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan pred 180 leti (1842.). Bila je Anina in Francetova druga hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano. Leta 1917 je umrla v ubožnici.
Tomaž Romih je bil na začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Narodnoprosvetno delo je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze. V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter ob pomoči donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem hospitantk na to šolo, prvo v tedanji Avstriji, ki je vpeljala koedukacijo – skupne razrede deklic in dečkov. Rodil se je leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico.
Jezikoslovec in literarni zgodovinar Janko Jurančič je študiral slavistiko in germanistiko na univerzah v Beogradu in Ljubljani. Pozneje je poučeval na srednji tehniški šoli, višji pedagoški šoli in filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1984 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika” in načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Janko Jurančič je bil po 2. svetovni vojni najdejavnejši in najbolj sistematični pisec učbenikov srbskega jezika in književnosti za slovenske šole. Rodil se je pred 120 leti (1902.) v Andréncih pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Leta 1951 je bil premierno predstavljen prvi črno-beli slovenski mladinski film Kekec, ki velja za enega najbolj kultnih filmov slovenske in jugoslovanske kinematografije. Film režiserja Jožeta Galeta in producenta Dušana Povha je nastal po pripovedki Kekec nad samotnim breznom pisatelja Josipa Vandota, ki je leta 1924 izšla pri mladinskem listu Zvonček. Pred 70 leti (1952.) je na 13. beneškem filmskem festivalu kot prvi slovenski film dobil mednarodno nagrado. V glavnih vlogah so nastopili Matija Barl, Frane Milčinski Ježek in Franc Presetnik. Na vrhuncu priljubljenosti je bil film predvajan tudi v tujini. Leta 1963 in 1968 sta sledila še dva Galetova filma po Vandotovih pripovedkah – Srečno, Kekec in Kekčeve ukane. Film je navduševal tudi otroke na Madžarskem, v Nemčiji, Argentini, prava uspešnica je postal na Kitajskem, zelo lepo pa so ga sprejeli tudi v Nemčiji. *Posnetek* Se je spominjal režiser Jože Gale. Kekec ima neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti. Negativ filma se je decembra lani (2021) vrnil iz kinoteke v Beogradu kot eden od trinajstih slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, saj ni imel primernega depoja.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih
Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar
Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Spomini na Prešerna”, ki jih je Ernestina Jelovšek, pesnikova nezakonska hči, napisala po pripovedih svoje matere, so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in rahločutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere. Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan pred 180 leti (1842.). Bila je Anina in Francetova druga hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano. Leta 1917 je umrla v ubožnici.
Tomaž Romih je bil na začetku 20. stoletja priznan šolnik, narodni buditelj in javni delavec. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, nekaj let poučeval na Ptuju in v Krškem, nato pa v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1906 je postal ravnatelj meščanske šole v Krškem. Narodnoprosvetno delo je začel že na tedaj nemškem Ptuju: oživil je delovanje čitalnice, ustanovil pevski zbor, v ptujsko učiteljsko društvo je vpeljal slovensko uradovanje in dosegel, da je leta 1885 prvo izstopilo iz nemške učiteljske zveze. V Krškem je bil dvanajst let župan, soustanovitelj občinske bolnišnice in hranilnice ter ob pomoči donatorjev ustanovitelj štirirazredne meščanske šole. Leta 1908 mu je uspelo dobiti dovoljenje za sprejem hospitantk na to šolo, prvo v tedanji Avstriji, ki je vpeljala koedukacijo – skupne razrede deklic in dečkov. Rodil se je leta 1853 v Dobju pri Planini nad Sevnico.
Jezikoslovec in literarni zgodovinar Janko Jurančič je študiral slavistiko in germanistiko na univerzah v Beogradu in Ljubljani. Pozneje je poučeval na srednji tehniški šoli, višji pedagoški šoli in filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1984 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika” in načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Janko Jurančič je bil po 2. svetovni vojni najdejavnejši in najbolj sistematični pisec učbenikov srbskega jezika in književnosti za slovenske šole. Rodil se je pred 120 leti (1902.) v Andréncih pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Leta 1951 je bil premierno predstavljen prvi črno-beli slovenski mladinski film Kekec, ki velja za enega najbolj kultnih filmov slovenske in jugoslovanske kinematografije. Film režiserja Jožeta Galeta in producenta Dušana Povha je nastal po pripovedki Kekec nad samotnim breznom pisatelja Josipa Vandota, ki je leta 1924 izšla pri mladinskem listu Zvonček. Pred 70 leti (1952.) je na 13. beneškem filmskem festivalu kot prvi slovenski film dobil mednarodno nagrado. V glavnih vlogah so nastopili Matija Barl, Frane Milčinski Ježek in Franc Presetnik. Na vrhuncu priljubljenosti je bil film predvajan tudi v tujini. Leta 1963 in 1968 sta sledila še dva Galetova filma po Vandotovih pripovedkah – Srečno, Kekec in Kekčeve ukane. Film je navduševal tudi otroke na Madžarskem, v Nemčiji, Argentini, prava uspešnica je postal na Kitajskem, zelo lepo pa so ga sprejeli tudi v Nemčiji. *Posnetek* Se je spominjal režiser Jože Gale. Kekec ima neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti. Negativ filma se je decembra lani (2021) vrnil iz kinoteke v Beogradu kot eden od trinajstih slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, saj ni imel primernega depoja.
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov