Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razvoj čipkarstva na Idrijskem
Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu
Pridelava sladkorja na Slovenskem
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1850 se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke.
Slovenist Tomo Zupan je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov. Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je ustanovil Družbo svetega Cirila in Metoda ter bil 22 let njen predsednik. Družba je delovala proti ponemčevanju v slovenskih obmejnih in narodnostno najbolj ogroženih krajih. Rodil se je leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. Ko je 1. februarja 1888 sarajevski muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Zaradi raziskave sveta ptic je peš, kot popotnik, podrobno raziskal razsežno območje med Slavonskim Brodom in Sarajevom. V letih od 1887 do 1902 je organiziral raziskovalna popotovanja v Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, leta 1903 pa je sodeloval pri veliki avstro-ogrski znanstveni ekspediciji v Brazilijo. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Pred 90 leti (1932) je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra 1861 na Dunaju.
21. decembra 1979 so v Ormožu odprli prvo slovensko tovarno sladkorja. Zgodovinski viri govorijo, da je bilo po letu 1806 vsaj pet resnih razmišljanj o graditvi tovarne sladkorja na slovenskem ozemlju. Zaradi političnih in gospodarskih razmer so ta razmišljanja ostala neuresničena. V najboljših časih je ormoška tovarna sladkorja zaposlovala približno 500 delavcev in proizvodno povezovala okoli 2 tisoč kmetov. Z lastniškimi spremembami leta 1997 sta državna sklada Kad in Sod prodala 40-odstotni lastniški delež države v ormoški tovarni. Tuja lastnica – nizozemska korporacija Cosun pa je slovensko vlado prepričala, da se po sprejeti evropski sladkorni reformi proizvodnja sladkorja v Sloveniji ne izplača več. Še leta 1999 je proizvedla rekordnih 64 tisoč 200 ton sladkorja, osem let pozneje pa je – zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije – Tovarna sladkorja Ormož, za katero je med graditvijo šlo pet odstotkov od prodajne cene kilograma sladkorja in je veljala za eno najuspešnejših v Evropi, zaprla vrata.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Razvoj čipkarstva na Idrijskem
Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu
Pridelava sladkorja na Slovenskem
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1850 se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke.
Slovenist Tomo Zupan je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov. Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je ustanovil Družbo svetega Cirila in Metoda ter bil 22 let njen predsednik. Družba je delovala proti ponemčevanju v slovenskih obmejnih in narodnostno najbolj ogroženih krajih. Rodil se je leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. Ko je 1. februarja 1888 sarajevski muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Zaradi raziskave sveta ptic je peš, kot popotnik, podrobno raziskal razsežno območje med Slavonskim Brodom in Sarajevom. V letih od 1887 do 1902 je organiziral raziskovalna popotovanja v Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, leta 1903 pa je sodeloval pri veliki avstro-ogrski znanstveni ekspediciji v Brazilijo. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Pred 90 leti (1932) je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra 1861 na Dunaju.
21. decembra 1979 so v Ormožu odprli prvo slovensko tovarno sladkorja. Zgodovinski viri govorijo, da je bilo po letu 1806 vsaj pet resnih razmišljanj o graditvi tovarne sladkorja na slovenskem ozemlju. Zaradi političnih in gospodarskih razmer so ta razmišljanja ostala neuresničena. V najboljših časih je ormoška tovarna sladkorja zaposlovala približno 500 delavcev in proizvodno povezovala okoli 2 tisoč kmetov. Z lastniškimi spremembami leta 1997 sta državna sklada Kad in Sod prodala 40-odstotni lastniški delež države v ormoški tovarni. Tuja lastnica – nizozemska korporacija Cosun pa je slovensko vlado prepričala, da se po sprejeti evropski sladkorni reformi proizvodnja sladkorja v Sloveniji ne izplača več. Še leta 1999 je proizvedla rekordnih 64 tisoč 200 ton sladkorja, osem let pozneje pa je – zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije – Tovarna sladkorja Ormož, za katero je med graditvijo šlo pet odstotkov od prodajne cene kilograma sladkorja in je veljala za eno najuspešnejših v Evropi, zaprla vrata.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov