Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Danes   praznujemo dan samostojnosti  in enotnosti  v spomin na 23. december leta 1990,  ko je bil  plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma, 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje – 26. decembra, torej na današnji dan pred 32. leti, razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek  Slovenska skupščina je pol leta pozneje, 25. junija 1991, razglasila neodvisnost Slovenije in na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj samostojnosti. Dan pozneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost, začel pa se je boj za osamosvojitev.

Leta 1848 je koroški duhovnik in narodni buditelj matija Majar Ziljski v časopisu Slovenija predstavil načrt o preureditvi habsburške monarhije v zvezno državo narodov, nato pa leta 1865 v časniku Slavisches Centralblatt opisal kombinacijo zgodovinskih dežel z narodnostnimi kurijami. Za Zedinjeno Slovenijo se je zavzemal tudi v obdobju taborov. Matija Majar Ziljski je bil pomemben narodopisec, jezikovni teoretik in vizionar. Ko ga je politični razvoj prehitel, se je leta 1883 zagrenjen umaknil v Prago, kjer je tudi umrl.

Janez Wolf velja za enega najuglednejših slovenskih cerkvenih slikarjev 19. stoletja. Slogovno se je vezal na visoko renesanso in deloma na tokove nazarencev, kar je obogatil z elementi realizma. S to smerjo se je spoprijateljil v času študija v Benetkah. Živel je še v Veroni, Brescii, Vidmu in Anconi, tako da se je zgledoval tudi po visoki renesansi. Njegove najbolj znane freske so v župnijski cerkvi v Vipavi in na Vrhniki. Zelo pomemben je bil tudi kot likovni pedagog, saj so iz njegove delavnice izšli poznejši mojstri slovenskega realizma, Anton Ažbe ter brata Janez in Jurij Šubic. Slikar Janez Wolf se je rodil leta 1825, v Leskóvcu pri Krškem.

Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je pred 130. leti (1892)  v Srednjem Lípovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.