Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pisatelj in publicist Ivan Vuk - Starogorski je bil ob začetku prve svetovne vojne mobiliziran, nato ranjen in prišel je v rusko ujetništvo. Tam se je opredelil za boljševizem in se pridružil Rdeči armadi. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj časa zaprt, nato pa je postal sindikalni delavec in sodelavec delavskih glasil in kulturno-prosvetnih društev. Leta 1923 je ustanovil proletarsko knjižnico in izdajal dela levičarskih avtorjev. Kot člana Komunistične partije Jugoslavije in osrednjega odbora jugoslovanske podružnice Rdeče pomoči so ga naslednje leto zaprli, a po sedmih mesecih na obnovljenem procesu oprostili. Pred vojno je pisal sentimentalne povesti in prigodne pesmi, po vrnitvi iz Rusije pa socialno angažirane pravljice in legende, v katerih so se v pravljičnih podobah skrivale revolucionarne ideje. Pisal je tudi reportažne družbenokritične črtice, šaljive podlistke iz domačega kraja in potopise. Ivan Vuk - Starogorski se je rodil pred 140 leti (1882) v Sóvjaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

Gradbeni tehnik Ivan Rožman je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo. Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil leta 1901 v Ljubljani.

27. decembra 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila zborovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina. Takšna je bila fašistična kazen za prekršek – slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnem trpljenju umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega naroda po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni veljal za nasprotnika tedanje oblasti, bil je miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem. *Posnetek  Slišali smo odlomek ruske narodne pesmi Kraguljčki, ki jo je uglasbil Lojze Bratuž, zapel pa Moški pevski zbor Podgora

Ko je bila železniška proga na relaciji med Mariborom in Koprom v celoti elektrificirana in posodobljena, so pripravili poseben dogodek, s katerim so želeli javnosti predstaviti, koliko časa potrebuje potniški vlak, ki ga vleče lokomotiva na električni pogon, da premaga razdaljo 304,9 kilometra železniške proge od Maribora do Kopra. Poseben ekspresni vlak je potreboval 4 ure in 16 minut, tovorni pa 10 minut več. Slovesna otvoritev elektrificirane železniške proge od Maribora do Kopra je bila na današnji dan leta 1975.