Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prispevek k razvoju baletne umetnosti
Pomemben glasbeni pedagog in publicist
Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede štejemo 28. december leta 1789. Takrat so v stanovskem gledališču v Ljubljani prvič uprizorili Linhartovo komedijo Županova Micka, prvo slovensko komedijo sploh. Njen avtor Anton Tomaž Linhart je veljal za razsvetljenskega svobodomisleca, ki se je zavzemal za demokratično usmerjeno družbo in je skušal v Kranjcih zbuditi narodno zavednost, zato so v njegovih delih najbolj pozitivno prikazani pristni slovenski vaščani, tuje plemstvo pa je pokvarjeno. Županovo Micko je napisal na podlagi Richterjevega Podeželskega mlina, le da je igro avstrijskega avtorja priredil za slovenske potrebe in jo postavil v domače okolje.
Baletna plesalka in koreografinja Pia Beatrice Marie Luise Scholz je med študijem plesa v hamburški plesni šoli Rudolfa Labana leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Tako se je spominjala njune skupne plovbe po Jadranu *Posnetek Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 1952 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, potem pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta. V tem času sta s širitvijo repertoarja in poklicno vzgojo plesalk in plesalcev odločilno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in občutkom za povezovanje glasbe s plesom. Pia Mlakar, častna meščanka Ljubljane in Novega mesta, se je rodila leta 1908 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Leta 1914 se je v Kozjem rodil glasbeni publicist in pedagog Vlado Golob. Na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1941 diplomiral iz slavistike, desetletje pozneje pa še iz glasbene zgodovine. Med vojno je bil član kulturne skupine Ljubljanske brigade, po njej pa urednik Radia Ljubljana, direktor Koncertne poslovalnice v Ljubljani in tajnik Slovenske filharmonije. Od leta 1954 je bil v Mariboru profesor na srednji glasbeni šoli ter potem direktor tamkajšnjega Centra za glasbeno vzgojo. Vlado Golob je tudi zlagal glasbo za odrska dela, uprizorjena v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ter harmoniziral nekaj ljudskih pesmi.
Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo zaradi urednikovanja knjižice z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno spregovoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o dveh političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prispevek k razvoju baletne umetnosti
Pomemben glasbeni pedagog in publicist
Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede štejemo 28. december leta 1789. Takrat so v stanovskem gledališču v Ljubljani prvič uprizorili Linhartovo komedijo Županova Micka, prvo slovensko komedijo sploh. Njen avtor Anton Tomaž Linhart je veljal za razsvetljenskega svobodomisleca, ki se je zavzemal za demokratično usmerjeno družbo in je skušal v Kranjcih zbuditi narodno zavednost, zato so v njegovih delih najbolj pozitivno prikazani pristni slovenski vaščani, tuje plemstvo pa je pokvarjeno. Županovo Micko je napisal na podlagi Richterjevega Podeželskega mlina, le da je igro avstrijskega avtorja priredil za slovenske potrebe in jo postavil v domače okolje.
Baletna plesalka in koreografinja Pia Beatrice Marie Luise Scholz je med študijem plesa v hamburški plesni šoli Rudolfa Labana leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Tako se je spominjala njune skupne plovbe po Jadranu *Posnetek Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 1952 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, potem pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta. V tem času sta s širitvijo repertoarja in poklicno vzgojo plesalk in plesalcev odločilno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in občutkom za povezovanje glasbe s plesom. Pia Mlakar, častna meščanka Ljubljane in Novega mesta, se je rodila leta 1908 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Leta 1914 se je v Kozjem rodil glasbeni publicist in pedagog Vlado Golob. Na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1941 diplomiral iz slavistike, desetletje pozneje pa še iz glasbene zgodovine. Med vojno je bil član kulturne skupine Ljubljanske brigade, po njej pa urednik Radia Ljubljana, direktor Koncertne poslovalnice v Ljubljani in tajnik Slovenske filharmonije. Od leta 1954 je bil v Mariboru profesor na srednji glasbeni šoli ter potem direktor tamkajšnjega Centra za glasbeno vzgojo. Vlado Golob je tudi zlagal glasbo za odrska dela, uprizorjena v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ter harmoniziral nekaj ljudskih pesmi.
Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo zaradi urednikovanja knjižice z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno spregovoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o dveh političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Politik in diplomat za slovensko stvar
»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Neveljaven email naslov