Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade

Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju, pozneje se je posvetil še porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal Makovičev svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.

Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po gospodarskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. O tem je napisal več knjig in člankov v nemščini in slovenščini. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v kraju Vrhje pri Kapelah v občini Brežice.

Marica Ogrinec je bila gledališka igralka in pevka. Rodila se je leta 1876 v Labinu. Od leta 1894 do leta 1901 je bila članica ljubljanskega gledališča; začela je kot pevka v opernem zboru, pod vodstvom režiserja Inemanna pa je kmalu prevzela velike vloge in se izpopolnjevala tudi v sloviti Ottovi dramski šoli na Dunaju. Po poroki je Marica Ogrinec odšla na Dunaj in tam priložnostno nastopala pri slovenskih ljubiteljskih predstavah, pozneje pa tudi v Idriji in Novem mestu.

Študentsko počitnikovanje so na slovenskem ozemlju organizirali leta 1892, ko so v Ljubljani ustanovili “Slovensko ferialno društvo Sava”. Prirejalo je izlete, shode in predavanja. Po prvi svetovni vojni je bila ustanovljena “Dijaška počitniška zveza”. Vsako leto je med drugim izdala spisek članov, ki so med počitnicami sprejemali na brezplačno prenočevanje potujoče sočlane. Nadaljevanje dejavnosti teh predvojnih počitniških organizacij je prevzela Počitniška zveza Slovenije, ki so jo ustanovili pred 60. leti (1953). Svoj največji razcvet je doživela v šestdesetih letih, ko je imela več kot 20 tisoč članic in članov, ki so bili organizirani v več kot 300 družinah po vsej Sloveniji. Počitniška zveza Slovenije je bila sestavni del Počitniške zveze Jugoslavije, ki je leta 1968 postala pridruženi član in leta 1970 polnopravni član Mednarodne federacije mladinskih prenočišč. Počitniška zveza Slovenije po osamosvojitvi Slovenije postane le pridruženi član Mednarodne federacije, saj ni razpolagala z zadostnim številom mladinskih prenočišč, da bi bila polnopravna članica te organizacije. Kljub tradiciji je njeno delovanje zamiralo in bila ob koncu leta 2008 so jo iz registra pravnih oseb izbrisali.