Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1816 se je v Laškem rodil zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. V zgodovino se je zapisal predvsem kot pisec dela Celjska kronika in Zgodovina lavantinske škofije, ki je v osmih zvezkih izšla v letih od 1868 do 1893. Žal pa je Ignacij Orožen zaradi bolezni ni uspel dokončati. Stroka ga uvršča med tiste duhovnike in zgodovinarje, ki so pomembno pripomogli k razvoju slovenskega zgodovinopisja.

V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja – ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910 – je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku”.

V Ljubljani se je leta 1905 rodil pesnik in prevajalec Božo Vodušek. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz prava in filozofije. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. Po okupaciji se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Najprej je deloval na terenu, pozneje tudi v partizanskih enotah. Po vojni je bil med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Božo Vodušek je pesniško izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in pesnil v klasičnih pesniških oblikah. *Posnetek Poznavalci imajo njegovo pesniško zbirko Odčarani svet za eno najboljših slovenskih pesniških zbirk prve polovice dvajsetega stoletja, literarni zgodovinar dr. Boris Paternu pa je zapisal, da je poezija Boža Voduška »izraz človekovega osebnega iskanja in odkrivanja, pravzaprav iskateljstva, saj to iskanje že vnaprej nima določenega konca«.

Pred 30. leti (1993) je bila v portoroški marini ustanovljena mornariška enota Slovenske vojske. Tega dne je bivši predsednik republike Milan Kučan poročniku korvete Borisu Geršaku slovesno izročil prapor odreda, s čimer je bila ustanovljena slovenska vojna mornarica. Istega leta so začeli v vojašnico Kolomban prihajati na služenje vojaškega roka mornarji-naborniki. Leta 1995 se je 430. združeni odred obalne obrambe preimenoval v mornariški odred, leta 1997 pa v 430. mornariški divizion Slovenske vojske. Dve leti pozneje pa so se preselili v obnovljeno vojašnico Slovenski pomorščaki v Ankaranu. Na slovesnosti pred 30. leti so tudi krstili prvo plovilo vojaške mornarice, regatno šolsko jadrnico, ki je dobila ime Sinji galeb.