Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Danes mole same gole stene kvišku«
Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu
Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik Jožef Krajnc je študij dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Najpomembnejše je bilo Krajnčevo zavzemanje za program Zedinjene Slovenije, pri tem se je med drugim zavzemal tudi za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in na sodiščih. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takojšnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o odpravi podložništva. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”. Pravnik Jožef Krajnc se je rodil leta 1821 v Škalah pri Velenju.
V glavnih mestih avstrijskih dežel so imeli deželna gledališča, ljubljanskemu so pravili tudi Stanovsko gledališče. Prostore je imelo na Kongresnem trgu, tam, kjer je zdaj Filharmonija. Gledališko stavbo so postavili v šestdesetih letih osemnajstega stoletja, dobrih sto dvajset let pozneje, 17. februarja 1887, pa jo je popolnoma uničil požar. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na tem kraju postavila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče, sedanjo Opero, so odprli pet let pozneje, slovensko in nemško gledališče sta si stavbo delili skoraj dvajset let, dokler si ljubljanski Nemci niso leta 1911 postavili svojega gledališča, sedanje Drame.
Zdravnica Pavla Jerina Lah je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je bila prostovoljka na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. *Posnetek Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej. Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo krvi pri medicinski fakulteti v Ljubljani, potem pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila leta 1915 v Borovnici.
Diplomat Ignac Golob je bil med drugim drugim je bil tiskovni ataše v stalni jugoslovanski misiji pri Združenih narodih v New Yorku in odpravnik poslov na veleposlaništvu na Kitajskem. *Posnetek Za veleposlanika je bil prvič imenovan leta 1973; to delo je opravljal v Mehiki, Hondurasu, Kostariki in Panami ter pri Organizaciji združenih narodov, bil pa je tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Po osamosvojitvi je izstopil iz jugoslovanske diplomacije, odšel v New York in si pri Združenih narodih prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Ignac Golob se je rodil leta 1931 v Senju na Hrvaškem.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
»Danes mole same gole stene kvišku«
Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu
Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik Jožef Krajnc je študij dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Najpomembnejše je bilo Krajnčevo zavzemanje za program Zedinjene Slovenije, pri tem se je med drugim zavzemal tudi za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in na sodiščih. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takojšnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o odpravi podložništva. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”. Pravnik Jožef Krajnc se je rodil leta 1821 v Škalah pri Velenju.
V glavnih mestih avstrijskih dežel so imeli deželna gledališča, ljubljanskemu so pravili tudi Stanovsko gledališče. Prostore je imelo na Kongresnem trgu, tam, kjer je zdaj Filharmonija. Gledališko stavbo so postavili v šestdesetih letih osemnajstega stoletja, dobrih sto dvajset let pozneje, 17. februarja 1887, pa jo je popolnoma uničil požar. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na tem kraju postavila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče, sedanjo Opero, so odprli pet let pozneje, slovensko in nemško gledališče sta si stavbo delili skoraj dvajset let, dokler si ljubljanski Nemci niso leta 1911 postavili svojega gledališča, sedanje Drame.
Zdravnica Pavla Jerina Lah je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je bila prostovoljka na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. *Posnetek Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej. Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo krvi pri medicinski fakulteti v Ljubljani, potem pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila leta 1915 v Borovnici.
Diplomat Ignac Golob je bil med drugim drugim je bil tiskovni ataše v stalni jugoslovanski misiji pri Združenih narodih v New Yorku in odpravnik poslov na veleposlaništvu na Kitajskem. *Posnetek Za veleposlanika je bil prvič imenovan leta 1973; to delo je opravljal v Mehiki, Hondurasu, Kostariki in Panami ter pri Organizaciji združenih narodov, bil pa je tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Po osamosvojitvi je izstopil iz jugoslovanske diplomacije, odšel v New York in si pri Združenih narodih prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Ignac Golob se je rodil leta 1931 v Senju na Hrvaškem.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov