Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zborovodja, skladatelj in pedagog Ciril Pregelj si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, končal ga je leta 1908, in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v različnih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju. Tam je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov ter s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Skladal je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so po večini izhajale v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil leta 1887 na Olšévku pri Šenčurju na Gorenjskem.

Pisatelj, dramatik, esejist in kritik Vladimir Bartol je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Po študiju filozofije in biologije v Ljubljani se je leto dni izpopolnjeval na pariški Sorboni, nato pa je do začetka 2. svetovne vojne deloval kot svobodni književnik v Ljubljani. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami. Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman “Alamut” iz leta 1938, ki temelji na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in korana. Zgodba se dogaja v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu. Tam so pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovili strogo vzgajano sekto izbrancev, ki so fanatično izvajali tudi najokrutnejša teroristična dejanja. “Alamut” je preveden v  petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec. Rodil se je pred 120-imi leti (1903.) v Trstu.

Dialektologinja Zinka Zorko se je po gimnaziji v Mariboru vpisala na študij slovenščine in ruščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Po desetih letih pedagoškega dela na Ravnah na Koroškem je nadaljevala študij ter ga končala z doktorsko disertacijo z naslovom: Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu. *Posnetek  Od leta 1961 je bila zaposlena na mariborski pedagoški fakulteti, znanstveno pa se je ukvarjala s preučevanjem zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij, predvsem koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Preučevala je tudi dialektizme v književnosti piscev, ki izvirajo iz teh narečnih skupin, in hišna imena ob severni jezikovni meji. Doktorica Zinka Zorko, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je rodila leta 1936 na Spodnji Kapli na Kozjáku.

V petek, 24. februarja 1961, ob 13.41 je napovedovalec pod letalnico v Oberstdorfu, nemški športni novinar Bruno Moravetz, najprej  v materinščini novega rekorderja razglasil: »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!« Tedaj  27-letni študent gozdarstva je skočil 141 metrov daleč in za dva metra popravil deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira. Šlibar se je teden pred svetovnim prvenstvom v Oberstdorfu na izbirni tekmi v Planici poškodoval in je z zvitim gležnjem odpotoval na tekmovanje, tam pa dosegel svetovni rekord, ki je veljal tri leta. *Posnetek Jože Šlibar je leta 1979 postal zaslužni športnik Jugoslavije, leta 2011 je v Ljubljani prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa, leto pozneje pa je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.  

A10165(končni)