Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej
Atletinja rekorderka
Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Umetnostni zgodovinar Janez Flis je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je opisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil leta 1841 na Dobu.
Ustanovni občni zbor "Slovenskega planinskega društva" je potekal na današnji dan pred 130 leti (1893). Pobudo za ustanovitev so dali "piparji", prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli ustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati Planinski vestnik in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. Leta 1948 je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije, ki se ponaša tudi s svojo himno. *Posnetek Besedilo pesmi Oj Triglav moj dom je napisal Matija Zemljič, uglasbil pa jo je Jakob Aljaž. V priredbi za moški zbor so jo prvič zapeli 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.
Draga Stamejčič Pokovec, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: 5. septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami s časom 10.5 izenačila svetovni rekord. *Posnetek Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov. Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete Mednarodne atletske zveze in Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila leta 1937 v Ljubljani.
Kurentovanje na Ptuju je dobilo ime po najbolj znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu oziroma korantu. Prvo tako prireditev po ptujskih mestnih ulicah so pripravili na pustno soboto, 27. februarja 1960. Zamisel o organiziranem kurentovanju sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja, čeprav je dokumentirano praznovanje pusta na ulicah Ptuju še starejše. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je Dragu Haslu, ravnatelju Študijske knjižnice na Ptuju, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj ter drugim zbranim okoli Zgodovinskega društva porodila ideja, da bi na Ptuju vsako leto organizirali večjo pustno prireditev, s katero bi preprečili izumiranje še obstoječih pustnih običajev.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej
Atletinja rekorderka
Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Umetnostni zgodovinar Janez Flis je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je opisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil leta 1841 na Dobu.
Ustanovni občni zbor "Slovenskega planinskega društva" je potekal na današnji dan pred 130 leti (1893). Pobudo za ustanovitev so dali "piparji", prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli ustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati Planinski vestnik in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. Leta 1948 je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije, ki se ponaša tudi s svojo himno. *Posnetek Besedilo pesmi Oj Triglav moj dom je napisal Matija Zemljič, uglasbil pa jo je Jakob Aljaž. V priredbi za moški zbor so jo prvič zapeli 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.
Draga Stamejčič Pokovec, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: 5. septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami s časom 10.5 izenačila svetovni rekord. *Posnetek Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov. Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete Mednarodne atletske zveze in Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila leta 1937 v Ljubljani.
Kurentovanje na Ptuju je dobilo ime po najbolj znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu oziroma korantu. Prvo tako prireditev po ptujskih mestnih ulicah so pripravili na pustno soboto, 27. februarja 1960. Zamisel o organiziranem kurentovanju sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja, čeprav je dokumentirano praznovanje pusta na ulicah Ptuju še starejše. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je Dragu Haslu, ravnatelju Študijske knjižnice na Ptuju, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj ter drugim zbranim okoli Zgodovinskega društva porodila ideja, da bi na Ptuju vsako leto organizirali večjo pustno prireditev, s katero bi preprečili izumiranje še obstoječih pustnih običajev.
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov