Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor
Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju
Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Leta 1866 je Josip Jurčič v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov v Celovcu začel objavljati svoje delo Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Jurčič ga je napisal po vzoru romana »Starinar« angleškega pisatelja Walterja Scotta in na pobudo Frana Levstika. V ozadju zgodbe je pisateljeva osebna izkušnja, saj je kot domači učitelj med študijem poučeval na gradu Kravjaku in se zaljubil v graščakovo hčer Johanno Ottovo. V romanu je pisal tudi o spominih na domače okolje, o vaških posebnežih, ljudskih zgodbah in dogodkih.
Leta 1904 so v razstavnem salonu Miethke na Grabnu na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov “Sava”. Slikarji Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen ter kipar Franc Berneker so po zavrnitvi v domovini kot nacionalna slikarska skupina razstavljali na Dunaju v upanju, da bo uspeh na tujem domačo javnost prepričal o upravičenosti in pomenu slovenske umetnosti. Dunajska kritika je ob tej razstavi med drugim zapisala: “Nekaj nenavadnega je, s kako globokim občutkom je izraženo narodno v teh umetninah.”
Lidija Osterc, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja. Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po nekaterih podatkih 28. februarja, po drugih 1. marca 1943 je bila v Polhograjskih Dolomitih podpisana Dolomitska izjava, s katero je v izvorno pluralni Osvobodilni fronti vodilno vlogo prevzela Komunistična partija Slovenije. Izjavo sta podpisali dve temeljni skupini, katoliška in sokolska, in se tako odrekli ustanavljanju svojih organizacij. S tem je OF postala enotna organizacija. Konec aprila so na zboru aktivistov na Pugledu izjavo potrdili. Z izjavo je bila Osvobodilna fronta priznana kot edina vseljudska politična in narodna organizacija.Z Dolomitsko izjavo je v skladu z revolucionarno logiko, povzeto po sovjetskem vzorcu, Komunistična partija prevzela vso oblast, monopol nad odporom proti nacifašizmu, in se otresla političnih tekmecev, predvsem Krščanskih socialistov. Doktorica Spomenka Hribar, avtorica knjige o Dolomitski izjavi: *Posnetek Krščanski socialisti pod vodstvom Edvarda Kocbeka in Sokoli so s podpisom izjave priznali vodilno vlogo Komunistične partije Slovenije na političnem in vojaškem področju ter se odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in po njej.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor
Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju
Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Leta 1866 je Josip Jurčič v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov v Celovcu začel objavljati svoje delo Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Jurčič ga je napisal po vzoru romana »Starinar« angleškega pisatelja Walterja Scotta in na pobudo Frana Levstika. V ozadju zgodbe je pisateljeva osebna izkušnja, saj je kot domači učitelj med študijem poučeval na gradu Kravjaku in se zaljubil v graščakovo hčer Johanno Ottovo. V romanu je pisal tudi o spominih na domače okolje, o vaških posebnežih, ljudskih zgodbah in dogodkih.
Leta 1904 so v razstavnem salonu Miethke na Grabnu na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov “Sava”. Slikarji Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen ter kipar Franc Berneker so po zavrnitvi v domovini kot nacionalna slikarska skupina razstavljali na Dunaju v upanju, da bo uspeh na tujem domačo javnost prepričal o upravičenosti in pomenu slovenske umetnosti. Dunajska kritika je ob tej razstavi med drugim zapisala: “Nekaj nenavadnega je, s kako globokim občutkom je izraženo narodno v teh umetninah.”
Lidija Osterc, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja. Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po nekaterih podatkih 28. februarja, po drugih 1. marca 1943 je bila v Polhograjskih Dolomitih podpisana Dolomitska izjava, s katero je v izvorno pluralni Osvobodilni fronti vodilno vlogo prevzela Komunistična partija Slovenije. Izjavo sta podpisali dve temeljni skupini, katoliška in sokolska, in se tako odrekli ustanavljanju svojih organizacij. S tem je OF postala enotna organizacija. Konec aprila so na zboru aktivistov na Pugledu izjavo potrdili. Z izjavo je bila Osvobodilna fronta priznana kot edina vseljudska politična in narodna organizacija.Z Dolomitsko izjavo je v skladu z revolucionarno logiko, povzeto po sovjetskem vzorcu, Komunistična partija prevzela vso oblast, monopol nad odporom proti nacifašizmu, in se otresla političnih tekmecev, predvsem Krščanskih socialistov. Doktorica Spomenka Hribar, avtorica knjige o Dolomitski izjavi: *Posnetek Krščanski socialisti pod vodstvom Edvarda Kocbeka in Sokoli so s podpisom izjave priznali vodilno vlogo Komunistične partije Slovenije na političnem in vojaškem področju ter se odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in po njej.
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov