Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krško dobi mestne pravice
Inovator v kemijski industrij
Slovenski religiozni ekspresionizem
5. marca 1477 je cesar Friderik Tretji Krško povzdignil v mesto in mu podelil pravice tako imenovanega “prava štajerskih mest”, kakršne sta že imela Ptuj in Celje. Sicer pa se območje, kjer danes leži Krško, prvič omenja leta 895. Ta in še vrsta poznejših omemb je povezana predvsem z zemljiško posestjo in gradom, ki je bil sprva v lasti rodu Heme Krške s Koroškega. Slovenska kneginja Hema ali Ema Krška je bila leta 1938 razglašena za svetnico; je zavetnica proti očesnim boleznim. Sredi 14. stoletja se Krško že omenja kot trg, zaradi obrambnih potreb dežele in države pa je približno stoletje pozneje postalo mesto.
Izumitelj in kemik Josip Makuc je tik pred izbruhom prve svetovne vojne maturiral na gimnaziji v Gorici ter pozneje v Padovi in Zagrebu študiral kemijo. V Karlovcu je izumil in izdelal napravo za pridobivanje kositra iz odpadkov bele pločevine. Ko je cena te kovine padla, je raziskoval rudna nahajališča v Bosni in Dalmaciji. Po vojni se je vrnil na Primorsko in izdelal postopek za pridobivanje modre galice iz cerkljanske rude. Patentiral je več tehnoloških postopkov, med njimi postopek pridobivanja čistega joda iz jodove vode, ter tako omogočil graditev tovarne v Sisku na Hrvaškem. Kemik Josip Makuc se je rodil leta 1897 v Solkanu.
Pesnik, kritik, esejist in prevajalec France Vodnik je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva Mladi PEN ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, potem pa je bil interniran v Italiji. Leta 1932 je z zbirko "Borivec z Bogom" odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. *Posnetek Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije "Križ na gori". Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo predvsem iz poljske književnosti je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil pred 120 leti (1903) v Podutiku v Ljubljani.
5. marca 1966 je bil v Luksemburgu 11. izbor za Pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jürgens je Avstrijo na Evroviziji zastopal že dve zaporedni leti prej, v tretje pa mu je uspelo zmagati. Predstavnik Združenega Kraljestva Kenneth McKellar je nastopil v kiltu, nizozemska predstavnica Milly Scott pa je bila prva pevka na Evroviziji, ki ni bila belka. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« dosegla 7. mesto. *Posnetek Glasbo za pesem je napisal Mojmir Sepe, besedilo pa Elza Budau. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenskem jeziku.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Krško dobi mestne pravice
Inovator v kemijski industrij
Slovenski religiozni ekspresionizem
5. marca 1477 je cesar Friderik Tretji Krško povzdignil v mesto in mu podelil pravice tako imenovanega “prava štajerskih mest”, kakršne sta že imela Ptuj in Celje. Sicer pa se območje, kjer danes leži Krško, prvič omenja leta 895. Ta in še vrsta poznejših omemb je povezana predvsem z zemljiško posestjo in gradom, ki je bil sprva v lasti rodu Heme Krške s Koroškega. Slovenska kneginja Hema ali Ema Krška je bila leta 1938 razglašena za svetnico; je zavetnica proti očesnim boleznim. Sredi 14. stoletja se Krško že omenja kot trg, zaradi obrambnih potreb dežele in države pa je približno stoletje pozneje postalo mesto.
Izumitelj in kemik Josip Makuc je tik pred izbruhom prve svetovne vojne maturiral na gimnaziji v Gorici ter pozneje v Padovi in Zagrebu študiral kemijo. V Karlovcu je izumil in izdelal napravo za pridobivanje kositra iz odpadkov bele pločevine. Ko je cena te kovine padla, je raziskoval rudna nahajališča v Bosni in Dalmaciji. Po vojni se je vrnil na Primorsko in izdelal postopek za pridobivanje modre galice iz cerkljanske rude. Patentiral je več tehnoloških postopkov, med njimi postopek pridobivanja čistega joda iz jodove vode, ter tako omogočil graditev tovarne v Sisku na Hrvaškem. Kemik Josip Makuc se je rodil leta 1897 v Solkanu.
Pesnik, kritik, esejist in prevajalec France Vodnik je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva Mladi PEN ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, potem pa je bil interniran v Italiji. Leta 1932 je z zbirko "Borivec z Bogom" odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. *Posnetek Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije "Križ na gori". Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo predvsem iz poljske književnosti je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil pred 120 leti (1903) v Podutiku v Ljubljani.
5. marca 1966 je bil v Luksemburgu 11. izbor za Pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jürgens je Avstrijo na Evroviziji zastopal že dve zaporedni leti prej, v tretje pa mu je uspelo zmagati. Predstavnik Združenega Kraljestva Kenneth McKellar je nastopil v kiltu, nizozemska predstavnica Milly Scott pa je bila prva pevka na Evroviziji, ki ni bila belka. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« dosegla 7. mesto. *Posnetek Glasbo za pesem je napisal Mojmir Sepe, besedilo pa Elza Budau. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenskem jeziku.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov