Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in zaupnik ruskega carja
Pionir klasične kitare pri nas
Kantata Stara pravda
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in diplomat Gregor Voglar s polatinjenim imenom Carbonarius je v sedemdesetih letih 17. stoletja v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju in v Bologni pa medicino ter bil verjetno promoviran v Rimu. Kot mestni fizik je med drugim sodeloval pri zatiranju kuge v Pliberku, bil okrajni zdravnik v Radgoni, v Gradcu pa zdravnik svetnik. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naslov; Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg. Pozneje se je v službi ruskega carja Petra Velikega udeležil znamenite bitke pri Narvi v tako imenovani veliki nordijski vojni, bil ujet in interniran na Švedskem. Po izpustitvi je postal carjev zaupni zdravnik in deloval v moskovski medicinski upravi. Leta 1715 je prosil za razrešnico in pripotoval na Kranjsko. Gregor Voglar se je rodil leta 1651 v Naklem.
Glasbeni pedagog, kitarist in skladatelj Stanko Prek je vzgojil več poklicnih kitaristov ter izdal nekaj zbirk za pouk kitare in učbenik “Teorija glasbe”. Pisal je klavirska, zborovska, orkestralna in scenska dela ter samospeve, velja pa tudi za pionirja klasične kitare pri nas. Diplomiral je leta 1941 na državni akademiji za glasbeno umetnost v Műnchnu. Med vojno je v Ljubljani študiral kompozicijo in leta 1944 diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po vojni je poučeval na glasbenih šolah, koncertiral doma in v tujini ter bil ustanovitelj in predstojnik oddelka za klasično kitaro na zagrebški glasbeni akademiji. Stanko Prek se je rodil leta 1915 v Sežani.
Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti, leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. Slišali jo bomo v posnetku Satiričnega kabareta Primorskega dramskega gledališča iz leta 1967, soigralec je bil Sergej Ferrari. *Posnetek Gledališka igralka Berta Ukmar se je rodila leta 1920 v Koprivi na Krasu.
12. marca 1956 je akademski pevski zbor Toneta Tomšiča v počastitev svoje desetletnice v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil jubilejni koncert. Ob obletnici je skladatelj Matija Tomc uglasbil kantato Stara pravda, tedaj je doživela prvo izvedbo. Vrhunski glasbeni dogodek je močno vznemiril tedanjo politiko, predvsem vodilne ideologe; vodstvu zbora so očitali, da je po koncertu počastilo skladatelja, sicer katoliškega duhovnika Matijo Tomca. Zaradi partijskih očitkov je zbor izgubil dirigenta Radovana Gobca, zasedba pa je kljub desetletju uspešnega povojnega dela skoraj razpadla. Skladatelj Matija Tomc je leta 1947 napisal tudi opero Krst pri Savici. Na premierno koncertno izvedbo je čakala 45 let.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in zaupnik ruskega carja
Pionir klasične kitare pri nas
Kantata Stara pravda
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in diplomat Gregor Voglar s polatinjenim imenom Carbonarius je v sedemdesetih letih 17. stoletja v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju in v Bologni pa medicino ter bil verjetno promoviran v Rimu. Kot mestni fizik je med drugim sodeloval pri zatiranju kuge v Pliberku, bil okrajni zdravnik v Radgoni, v Gradcu pa zdravnik svetnik. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naslov; Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg. Pozneje se je v službi ruskega carja Petra Velikega udeležil znamenite bitke pri Narvi v tako imenovani veliki nordijski vojni, bil ujet in interniran na Švedskem. Po izpustitvi je postal carjev zaupni zdravnik in deloval v moskovski medicinski upravi. Leta 1715 je prosil za razrešnico in pripotoval na Kranjsko. Gregor Voglar se je rodil leta 1651 v Naklem.
Glasbeni pedagog, kitarist in skladatelj Stanko Prek je vzgojil več poklicnih kitaristov ter izdal nekaj zbirk za pouk kitare in učbenik “Teorija glasbe”. Pisal je klavirska, zborovska, orkestralna in scenska dela ter samospeve, velja pa tudi za pionirja klasične kitare pri nas. Diplomiral je leta 1941 na državni akademiji za glasbeno umetnost v Műnchnu. Med vojno je v Ljubljani študiral kompozicijo in leta 1944 diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po vojni je poučeval na glasbenih šolah, koncertiral doma in v tujini ter bil ustanovitelj in predstojnik oddelka za klasično kitaro na zagrebški glasbeni akademiji. Stanko Prek se je rodil leta 1915 v Sežani.
Gledališka igralka Berta Ukmar je končala gospodinjsko šolo in delala kot uradnica. Že pred vojno je bila kot igralka in režiserka aktivna v gledališki dejavnosti, leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – popolnoma zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. Slišali jo bomo v posnetku Satiričnega kabareta Primorskega dramskega gledališča iz leta 1967, soigralec je bil Sergej Ferrari. *Posnetek Gledališka igralka Berta Ukmar se je rodila leta 1920 v Koprivi na Krasu.
12. marca 1956 je akademski pevski zbor Toneta Tomšiča v počastitev svoje desetletnice v Unionski dvorani v Ljubljani pripravil jubilejni koncert. Ob obletnici je skladatelj Matija Tomc uglasbil kantato Stara pravda, tedaj je doživela prvo izvedbo. Vrhunski glasbeni dogodek je močno vznemiril tedanjo politiko, predvsem vodilne ideologe; vodstvu zbora so očitali, da je po koncertu počastilo skladatelja, sicer katoliškega duhovnika Matijo Tomca. Zaradi partijskih očitkov je zbor izgubil dirigenta Radovana Gobca, zasedba pa je kljub desetletju uspešnega povojnega dela skoraj razpadla. Skladatelj Matija Tomc je leta 1947 napisal tudi opero Krst pri Savici. Na premierno koncertno izvedbo je čakala 45 let.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov