Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti
Iz vojaške uniforme v diplomacijo
Politični konsenz študentov – a le za kratek čas
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Josip Apih je kot Knafljev štipendist po končanih študijih na Dunaju opravil še izpit iz nemškega in slovenskega poučevanja na nižji gimnaziji ter nato služboval na Moravskem in v Celovcu. Preučeval je predvsem dogajanje v 18. in 19. stoletju, njegovo najpomembnejše delo »Slovenci in leto 1848« pa je prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri Slovencih. Sicer pa ga je zanimala predvsem vloga meščanstva, saj v kmečkih nemirih ni videl revolucionarnosti. V knjigi »Naš cesar« je prvi obdelal tudi slovensko zgodovino med letoma 1848 in 1898. Josip Apih se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Zapužah na Gorenjskem.
Josip Andrej Rus je pravo študiral na Dunaju; tam je bil član Akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. Leta 1915 so ga kot politično sumljivega poslali v vojaški delavski oddelek, proti koncu prve svetovne vojne pa se je pod Maistrovim poveljstvom bojeval za severno mejo. Po vojni je v Ljubljani diplomiral iz prava in nato služboval kot sodnik, študiral pa je še filozofijo in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom. Zelo dejaven je bil tudi v sokolski organizaciji. Po okupaciji je Josip Rus na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte aprila 1941 zastopal slovensko sokolstvo. *Posnetek Na zasedanju AVNOJ-a novembra leta 1943 v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika, po koncu druge svetovne vojne pa je bil delegat v zvezni in republiški skupščini ter nekaj let predsednik Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije. Leta 1989 so izšli njegovi »Pričevanja in spomini« s podnaslovom »O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji«. Josip Rus se je rodil pred 130-imi leti (1893) na Bledu.
Pravnik in diplomat France Hočevar je leta 1937 doktoriral v Ljubljani in bil v prvem letu vojne med voditelji Osvobodilne fronte v Beli krajini. Leta 1942 so ga fašisti internirali in po kapitulaciji Italije je postal prvi poveljnik partizanskega tabora v Gravini ter 3. prekomorske brigade. Leta 1944 je postal politični komisar 1. tankovske brigade. Po vojni je bil med prvimi diplomatskimi predstavniki v tujini, med drugim že leta 1945 svetnik vojne misije in vodja jugoslovanskega predstavništva na Dunaju. V svojih spominih piše, kako je skrit za hišami opazoval britansko izročitev slovenskih domobrancev v Podgorju, verjetno se je prav on dogovarjal o njihovem vračanju v Jugoslavijo. Pozneje je deloval kot veleposlanik v Bukarešti in Varšavi. Bil je tudi predsednik vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije, podpredsednik izvršnega sveta slovenske skupščine in predsednik univerzitetnega sveta univerze v Ljubljani. Diplomat in pravnik France Hočevar se je rodil pred 110-imi leti (1913) v Ljubljani.
»Težavni svetovnopolitični položaj, v katerem se je čez noč znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla konsenz, ki je bil nujen. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika, zato je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti
Iz vojaške uniforme v diplomacijo
Politični konsenz študentov – a le za kratek čas
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Josip Apih je kot Knafljev štipendist po končanih študijih na Dunaju opravil še izpit iz nemškega in slovenskega poučevanja na nižji gimnaziji ter nato služboval na Moravskem in v Celovcu. Preučeval je predvsem dogajanje v 18. in 19. stoletju, njegovo najpomembnejše delo »Slovenci in leto 1848« pa je prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri Slovencih. Sicer pa ga je zanimala predvsem vloga meščanstva, saj v kmečkih nemirih ni videl revolucionarnosti. V knjigi »Naš cesar« je prvi obdelal tudi slovensko zgodovino med letoma 1848 in 1898. Josip Apih se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Zapužah na Gorenjskem.
Josip Andrej Rus je pravo študiral na Dunaju; tam je bil član Akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. Leta 1915 so ga kot politično sumljivega poslali v vojaški delavski oddelek, proti koncu prve svetovne vojne pa se je pod Maistrovim poveljstvom bojeval za severno mejo. Po vojni je v Ljubljani diplomiral iz prava in nato služboval kot sodnik, študiral pa je še filozofijo in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom. Zelo dejaven je bil tudi v sokolski organizaciji. Po okupaciji je Josip Rus na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte aprila 1941 zastopal slovensko sokolstvo. *Posnetek Na zasedanju AVNOJ-a novembra leta 1943 v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika, po koncu druge svetovne vojne pa je bil delegat v zvezni in republiški skupščini ter nekaj let predsednik Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije. Leta 1989 so izšli njegovi »Pričevanja in spomini« s podnaslovom »O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji«. Josip Rus se je rodil pred 130-imi leti (1893) na Bledu.
Pravnik in diplomat France Hočevar je leta 1937 doktoriral v Ljubljani in bil v prvem letu vojne med voditelji Osvobodilne fronte v Beli krajini. Leta 1942 so ga fašisti internirali in po kapitulaciji Italije je postal prvi poveljnik partizanskega tabora v Gravini ter 3. prekomorske brigade. Leta 1944 je postal politični komisar 1. tankovske brigade. Po vojni je bil med prvimi diplomatskimi predstavniki v tujini, med drugim že leta 1945 svetnik vojne misije in vodja jugoslovanskega predstavništva na Dunaju. V svojih spominih piše, kako je skrit za hišami opazoval britansko izročitev slovenskih domobrancev v Podgorju, verjetno se je prav on dogovarjal o njihovem vračanju v Jugoslavijo. Pozneje je deloval kot veleposlanik v Bukarešti in Varšavi. Bil je tudi predsednik vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije, podpredsednik izvršnega sveta slovenske skupščine in predsednik univerzitetnega sveta univerze v Ljubljani. Diplomat in pravnik France Hočevar se je rodil pred 110-imi leti (1913) v Ljubljani.
»Težavni svetovnopolitični položaj, v katerem se je čez noč znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla konsenz, ki je bil nujen. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika, zato je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov