Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga
Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu
Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1856 je bil v Celovcu ustanovljen odbor za graditev koroške proge od Maribora do Celovca. Zasebna družba z imenom Južna železnica je v želji, da bi obvladovala čim večje prometno območje, najprej zgradila vzhodni krak te povezave od Pragerskega do Budimpešte, potem pa je še zahodnega, ki je tekel od Maribora do vozlišča Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji). Progo so začeli graditi julija 1857. Odsek do Celovca so odprli nekaj manj kot šest let po začetku del.
Sodnik, narodni delavec, raziskovalec ljudskega izročila in publicist Josip Šašel je leta 1911 promoviral na univerzi v Pragi in nato v Celovcu opravljal sodniško službo. Kot praporščak in pozneje nadporočnik je bil udeležen v prvi svetovni vojni. Leta 1918 je z dovoljenjem slovenske deželne vlade spremenil ime Wieser v ime Šašel, kot se je očetovi kmetiji reklo po domače. Po vojni se je kot sodnik prijavil v službo deželne vlade za Slovenijo. V času koroškega plebiscita je bil sodnik v Velikovcu, pozneje pa na Prevaljah, v Šmarju pri Jelšah in od 1936. v Ljubljani. Po upokojitvi je živel na Prevaljah in pisal o koroški krajevni zgodovini, toponomastiki, etnologiji in sodobnih razmerah. Raziskovalno se je usmeril v kulturno, jezikovno in zgodovinsko podobo Slovencev na Koroškem, še posebno v Rožu. Njegovi »Spomini« so izšli v dveh knjigah. Opisuje zgodovino in poselitev krajev, predstavlja življenje svojih prednikov in odkriva družinsko zgodovino do leta 1628. V tem delu so Šašlovi Spomini prava družinska kronika. Sodnik in etnolog Josip Šašel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Slovenjem Plajberku.
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj Saša Šantel velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Iz tistega časa se ga je kasnejši akademski slikar France Godec leta 1984 takole spominjal. *Posnetek Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najbolj monumentalna slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa nekaj pomenili. Kot glasbenik je zložil približno sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb. Slikar in skladatelj Saša Šantel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Gorici.
Sredi marca leta 1948 so v nekdanji Jugoslaviji izvedli prvi povojni popis prebivalstva. Na ozemlju tedanje Slovenije, ki ni vključevalo dela Primorja, natančneje, cone B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja, je pred 75-imi leti po virih, ki jih povzema zgodovinar dr. Vasilij Melik, živelo milijon 389 tisoč 084 ljudi s stalnim prebivališčem. 46,98 odstotka je bilo moških in 53,02 odstotka žensk. S popisom so bili zbrani nekateri osnovni in splošni podatki o prebivalstvu; prikazovati so se začeli po načelu stalnega prebivališča.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga
Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu
Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1856 je bil v Celovcu ustanovljen odbor za graditev koroške proge od Maribora do Celovca. Zasebna družba z imenom Južna železnica je v želji, da bi obvladovala čim večje prometno območje, najprej zgradila vzhodni krak te povezave od Pragerskega do Budimpešte, potem pa je še zahodnega, ki je tekel od Maribora do vozlišča Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji). Progo so začeli graditi julija 1857. Odsek do Celovca so odprli nekaj manj kot šest let po začetku del.
Sodnik, narodni delavec, raziskovalec ljudskega izročila in publicist Josip Šašel je leta 1911 promoviral na univerzi v Pragi in nato v Celovcu opravljal sodniško službo. Kot praporščak in pozneje nadporočnik je bil udeležen v prvi svetovni vojni. Leta 1918 je z dovoljenjem slovenske deželne vlade spremenil ime Wieser v ime Šašel, kot se je očetovi kmetiji reklo po domače. Po vojni se je kot sodnik prijavil v službo deželne vlade za Slovenijo. V času koroškega plebiscita je bil sodnik v Velikovcu, pozneje pa na Prevaljah, v Šmarju pri Jelšah in od 1936. v Ljubljani. Po upokojitvi je živel na Prevaljah in pisal o koroški krajevni zgodovini, toponomastiki, etnologiji in sodobnih razmerah. Raziskovalno se je usmeril v kulturno, jezikovno in zgodovinsko podobo Slovencev na Koroškem, še posebno v Rožu. Njegovi »Spomini« so izšli v dveh knjigah. Opisuje zgodovino in poselitev krajev, predstavlja življenje svojih prednikov in odkriva družinsko zgodovino do leta 1628. V tem delu so Šašlovi Spomini prava družinska kronika. Sodnik in etnolog Josip Šašel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Slovenjem Plajberku.
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj Saša Šantel velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Iz tistega časa se ga je kasnejši akademski slikar France Godec leta 1984 takole spominjal. *Posnetek Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, ga je zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Njegova najbolj monumentalna slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa nekaj pomenili. Kot glasbenik je zložil približno sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb. Slikar in skladatelj Saša Šantel se je rodil pred 140-imi leti (1883) v Gorici.
Sredi marca leta 1948 so v nekdanji Jugoslaviji izvedli prvi povojni popis prebivalstva. Na ozemlju tedanje Slovenije, ki ni vključevalo dela Primorja, natančneje, cone B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja, je pred 75-imi leti po virih, ki jih povzema zgodovinar dr. Vasilij Melik, živelo milijon 389 tisoč 084 ljudi s stalnim prebivališčem. 46,98 odstotka je bilo moških in 53,02 odstotka žensk. S popisom so bili zbrani nekateri osnovni in splošni podatki o prebivalstvu; prikazovati so se začeli po načelu stalnega prebivališča.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov