Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

19. marec - fašistični zločin pri Strunjanu

12.03.2023

»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1896 se je v Ljubljani rodil poznejši kapitan bojne ladje vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije Mirko Pleiweis. Leta 1915 je končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je napisal svoje spomine. Knjiga z naslovom »Zlomljeno sidro«je izšla pri Založbi Obzorja.

 

Skladatelj Jožko Jakončič je bil ob Mariju Kogoju eden zgodnjih soustvarjalcev slovenskega glasbenega ekspresionizma. Izšel je iz pozne romantike in ekspresionistična načela evropskih klasikov prežel s samosvojo liričnostjo. Skladati je začel zgodaj, najstarejši datum nosi Preghiera za godala in orgle, ko mu je bilo 18 let. Ob požigu Trgovskega doma v Gorici novembra 1926 so zgorele tudi številne njegove skladbe. Glasbo je opustil in se posvetil poklicu pravnika. Njegova komorna in orkestralna dela, predvsem pa  mogočna “Maša za zbor, orgle in orkester”, govorijo o močni skladateljski osebnosti. Skladatelj Jožko Jakončič se je rodil pred 120 leti (1903) v Gorici.

 

19. marca 1921 so italijanski fašisti pri Strunjanu z vlaka nekdanje ozkotirne železnice streljali na otroke med igro v pesku nedaleč od železniške proge. Zadeli so sedem otrok; dva, Renato Brajko in Domenico Bartole, sta umrla takoj, dva, Anton Horvatič in Mario Brajko, pa sta zaradi posledic strelnih ran vse življenje ostala invalida. Storilci za svoj okrutni zločin niso nikoli odgovarjali. Tovrstna izživljanja so bila v tistem času pogosta in streljanje z vlaka ni bilo nič posebnega, najpogosteje so ciljali okna bližnjih hiš, pogosti pa so bili tudi brutalni pretepi domačinov. Pred spomenikom otrokom, ki veljajo za prve žrtve fašizma v času, ko je ta pred dobrim stoletjem šele prihajal do vzvodov oblasti, vsako leto poteka spominska slovesnost.

 

Skladatelj, dirigent in džezovski pianist Jože Privšek je po srednji glasbeni šoli v Ljubljani zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v džezu na glasbenem kolidžu v Bostonu. *Posnetek Od leta 1954 naprej je igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Leta 1961 je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik se je odlikoval na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, potem pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih džezovskih skladb ter skladb zabavne in filmske glasbe. Več plošč plesne in zabavne glasbe je posnel tudi pri tujih gramofonskih založbah. Jože Privšek se je rodil leta 1937 v Ljubljani.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

19. marec - fašistični zločin pri Strunjanu

12.03.2023

»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1896 se je v Ljubljani rodil poznejši kapitan bojne ladje vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije Mirko Pleiweis. Leta 1915 je končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je napisal svoje spomine. Knjiga z naslovom »Zlomljeno sidro«je izšla pri Založbi Obzorja.

 

Skladatelj Jožko Jakončič je bil ob Mariju Kogoju eden zgodnjih soustvarjalcev slovenskega glasbenega ekspresionizma. Izšel je iz pozne romantike in ekspresionistična načela evropskih klasikov prežel s samosvojo liričnostjo. Skladati je začel zgodaj, najstarejši datum nosi Preghiera za godala in orgle, ko mu je bilo 18 let. Ob požigu Trgovskega doma v Gorici novembra 1926 so zgorele tudi številne njegove skladbe. Glasbo je opustil in se posvetil poklicu pravnika. Njegova komorna in orkestralna dela, predvsem pa  mogočna “Maša za zbor, orgle in orkester”, govorijo o močni skladateljski osebnosti. Skladatelj Jožko Jakončič se je rodil pred 120 leti (1903) v Gorici.

 

19. marca 1921 so italijanski fašisti pri Strunjanu z vlaka nekdanje ozkotirne železnice streljali na otroke med igro v pesku nedaleč od železniške proge. Zadeli so sedem otrok; dva, Renato Brajko in Domenico Bartole, sta umrla takoj, dva, Anton Horvatič in Mario Brajko, pa sta zaradi posledic strelnih ran vse življenje ostala invalida. Storilci za svoj okrutni zločin niso nikoli odgovarjali. Tovrstna izživljanja so bila v tistem času pogosta in streljanje z vlaka ni bilo nič posebnega, najpogosteje so ciljali okna bližnjih hiš, pogosti pa so bili tudi brutalni pretepi domačinov. Pred spomenikom otrokom, ki veljajo za prve žrtve fašizma v času, ko je ta pred dobrim stoletjem šele prihajal do vzvodov oblasti, vsako leto poteka spominska slovesnost.

 

Skladatelj, dirigent in džezovski pianist Jože Privšek je po srednji glasbeni šoli v Ljubljani zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v džezu na glasbenem kolidžu v Bostonu. *Posnetek Od leta 1954 naprej je igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Leta 1961 je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik se je odlikoval na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, potem pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih džezovskih skladb ter skladb zabavne in filmske glasbe. Več plošč plesne in zabavne glasbe je posnel tudi pri tujih gramofonskih založbah. Jože Privšek se je rodil leta 1937 v Ljubljani.


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.03.2024

11. marec - Vinko Poljanec - prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki

Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

10. marec - Marija Ovčar (1891) ena prvih slovenskih izšolanih porodnih pomočnic – babic

Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

9. marec - Melita Pivec – Stele (1894), prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti

Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

8. marec - operna in koncertna pevka Franja Golob (1908)

Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov