Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico
Kiparjevo ustvarjanje s kovino
Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvazor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takega, kot ga je pozidal Ahac, vitez Grimšic, med reformacijo. Njegov rod sega v 11. stoletje, v 14-em je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare družine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši je bil Jurij, baron Grimšic, rojen na današnji dan, verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum; to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri ni ohranjenih kaj dosti podatkov.
Leta 1867 se je v Veržeju rodil teolog in zgodovinar Franc Kovačič. Bil je papežev hišni prelat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Zavzemal se je za močnejše znanstveno delovanje, še posebno na področju raziskovanja zgodovine; tako naj bi na Štajerskem zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega leta 1903. Mariboru je dalo knjižnico, muzej in arhiv ter leto dni pozneje Časopis za zgodovino in narodopisje. Napisal je številne filozofske razprave, objavljene so bile v slovenskem in tujem tisku, kot izvedenec za slovensko etnično mejo pa je leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Prizadeval si je predvsem za to, da bi Prekmurje priključili k Jugoslaviji. *Posnetek Pravi zgodovinar Franc Čuš z Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru. Za Franca Kovačiča velja ocena, da je bil osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.
Kipar France Rotar je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavalec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu. V šestdesetih letih so se njegove plastike približale obliki krogle, ki je bila dolgo stalnica njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil pred 90-imi leti (1933) v Ljubljani.
Zveza slovenskih organizacij je ena izmed krovnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Danes je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Njen prvi predsednik je bil dr. Franci Zwitter. Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena pred podpisom Avstrijske državne pogodbe – 25. marca 1955.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico
Kiparjevo ustvarjanje s kovino
Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvazor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takega, kot ga je pozidal Ahac, vitez Grimšic, med reformacijo. Njegov rod sega v 11. stoletje, v 14-em je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare družine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši je bil Jurij, baron Grimšic, rojen na današnji dan, verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum; to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri ni ohranjenih kaj dosti podatkov.
Leta 1867 se je v Veržeju rodil teolog in zgodovinar Franc Kovačič. Bil je papežev hišni prelat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Zavzemal se je za močnejše znanstveno delovanje, še posebno na področju raziskovanja zgodovine; tako naj bi na Štajerskem zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega leta 1903. Mariboru je dalo knjižnico, muzej in arhiv ter leto dni pozneje Časopis za zgodovino in narodopisje. Napisal je številne filozofske razprave, objavljene so bile v slovenskem in tujem tisku, kot izvedenec za slovensko etnično mejo pa je leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Prizadeval si je predvsem za to, da bi Prekmurje priključili k Jugoslaviji. *Posnetek Pravi zgodovinar Franc Čuš z Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru. Za Franca Kovačiča velja ocena, da je bil osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.
Kipar France Rotar je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavalec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu. V šestdesetih letih so se njegove plastike približale obliki krogle, ki je bila dolgo stalnica njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil pred 90-imi leti (1933) v Ljubljani.
Zveza slovenskih organizacij je ena izmed krovnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Danes je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Njen prvi predsednik je bil dr. Franci Zwitter. Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena pred podpisom Avstrijske državne pogodbe – 25. marca 1955.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov