Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Velikonočni potres v Ljubljani
Nacistični izgon koroških Slovencev
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1877 se je v Novem mestu rodil jezikoslovec Rajko Nahtigal. Med njegovimi številnimi pomembnimi znanstvenimi deli je zbudila velik mednarodni odmev odlična izdaja staroruskega epa “Slôvo o polkú Ígoreve” – Pesem o Igorjevem pohodu. V njej je rekonstruiral besedilo v idealen staroruski jezik iz 12. stoletja. Osrednje in najpomembnejše Nahtigalovo delo pa so nesporno “Slovanski jeziki”. V prvem delu te knjige je prikazana skupna slovanska prazgodovinska osnova, v drugem pa zgodovinski razvoj posameznih slovanskih jezikov. To temeljno delo je še danes priročnik za profesorje in študente slavistike po svetu. Jezikoslovec Rajko Nahtigal je bil od ustanovitve Slovenske akademije znanosti in umetnosti njen redni član in prvi predsednik.
Ljubljano je leta 1895 – bila je velikonočna nedelja – malo pred polnočjo prizadel rušilni potres. Približno četrtina vseh hiš v mestu – takrat je imela Ljubljana približno 31.000 prebivalcev – je bila porušenih ali pa tako poškodovanih, da so jih morali pozneje dokončno podreti. Potres je zahteval sedem človeških žrtev in nekaj ranjenih. Mnogi prebivalci so še kakšna dva tedna prebivali v 600 železniških vagonih in šotorih, v Trnovem pa kar v velikih zeljarskih sodih. V začetku maja je mesto obiskal cesar Franc Jožef in spodbudil še hitrejšo akcijo zbiranja pomoči.
V Grgarju pri Gorici se je pred 110 leti (1913) rodil književnik in prevajalec Matej Bor, s pravim imenom Vladimir Pavšič. Pesmi ter literarne in gledališke kritike je začel objavljati v zadnjih predvojnih letih. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil umetniški vodja slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju v Beli krajini, po vojni nekaj časa ravnatelj ljubljanske drame. Njegov ustvarjalni opus je izredno bogat. Že med vojno je izdal pesniško zbirko Previharimo viharje, napisal je več dramskih del za frontno gledališče, omenimo predvsem Raztrgance, Težko uro in Kolesa teme. Leta 1972 je pred našim mikrofonom prebral svojo pesem »V poletni travi«. *Posnetek V dramatiki je po vojni opustil aktivistične igre in se posvetil družbeni kritiki in drugi sodobni tematiki. Po vojni je objavil več pesniških zbirk, najbolj odmeven je bil cikel Šel je popotnik skozi atomski vek. Prevedel je tudi številne Shakespearove drame in tako nadaljeval Župančičevo delo. Za svoje umetniško delo je bil Vladimir Pavšič – Matej Bor dvakrat nagrajen s Prešernovo nagrado, bil pa je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V jutranjih urah 14. aprila 1942 so nacistične enote začele izseljevati koroške Slovence, kar je do naslednjega dne prizadelo približno tisoč ljudi iz 300 družin. Nemškonacionalni krogi so izgon začeli pripravljati že pred nacističnim prevzemom oblasti v Avstriji. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 so 14. ter 15. aprila po neposrednem ukazu šefa SS Heinricha Himmlerja izvedli prvi val izselitev. Slovenske deportirance so prepeljali v osrednjo Nemčijo, kjer so morali ujeti v taboriščih služiti kot prisilni delavci. Na izpraznjene domove so oblasti naselile nemške optante iz Kanalske doline v Italiji, ki so se po dogovoru med Hitlerjem in Mussolinijem preselili v nemški rajh. Slovenski izseljenci so se na svoje opustošene domove lahko vrnili šele po koncu vojne, vendar so tudi tedaj naleteli na ovire in številna nasprotovanja tudi povojnih oblasti v Avstriji.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Velikonočni potres v Ljubljani
Nacistični izgon koroških Slovencev
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1877 se je v Novem mestu rodil jezikoslovec Rajko Nahtigal. Med njegovimi številnimi pomembnimi znanstvenimi deli je zbudila velik mednarodni odmev odlična izdaja staroruskega epa “Slôvo o polkú Ígoreve” – Pesem o Igorjevem pohodu. V njej je rekonstruiral besedilo v idealen staroruski jezik iz 12. stoletja. Osrednje in najpomembnejše Nahtigalovo delo pa so nesporno “Slovanski jeziki”. V prvem delu te knjige je prikazana skupna slovanska prazgodovinska osnova, v drugem pa zgodovinski razvoj posameznih slovanskih jezikov. To temeljno delo je še danes priročnik za profesorje in študente slavistike po svetu. Jezikoslovec Rajko Nahtigal je bil od ustanovitve Slovenske akademije znanosti in umetnosti njen redni član in prvi predsednik.
Ljubljano je leta 1895 – bila je velikonočna nedelja – malo pred polnočjo prizadel rušilni potres. Približno četrtina vseh hiš v mestu – takrat je imela Ljubljana približno 31.000 prebivalcev – je bila porušenih ali pa tako poškodovanih, da so jih morali pozneje dokončno podreti. Potres je zahteval sedem človeških žrtev in nekaj ranjenih. Mnogi prebivalci so še kakšna dva tedna prebivali v 600 železniških vagonih in šotorih, v Trnovem pa kar v velikih zeljarskih sodih. V začetku maja je mesto obiskal cesar Franc Jožef in spodbudil še hitrejšo akcijo zbiranja pomoči.
V Grgarju pri Gorici se je pred 110 leti (1913) rodil književnik in prevajalec Matej Bor, s pravim imenom Vladimir Pavšič. Pesmi ter literarne in gledališke kritike je začel objavljati v zadnjih predvojnih letih. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil umetniški vodja slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju v Beli krajini, po vojni nekaj časa ravnatelj ljubljanske drame. Njegov ustvarjalni opus je izredno bogat. Že med vojno je izdal pesniško zbirko Previharimo viharje, napisal je več dramskih del za frontno gledališče, omenimo predvsem Raztrgance, Težko uro in Kolesa teme. Leta 1972 je pred našim mikrofonom prebral svojo pesem »V poletni travi«. *Posnetek V dramatiki je po vojni opustil aktivistične igre in se posvetil družbeni kritiki in drugi sodobni tematiki. Po vojni je objavil več pesniških zbirk, najbolj odmeven je bil cikel Šel je popotnik skozi atomski vek. Prevedel je tudi številne Shakespearove drame in tako nadaljeval Župančičevo delo. Za svoje umetniško delo je bil Vladimir Pavšič – Matej Bor dvakrat nagrajen s Prešernovo nagrado, bil pa je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V jutranjih urah 14. aprila 1942 so nacistične enote začele izseljevati koroške Slovence, kar je do naslednjega dne prizadelo približno tisoč ljudi iz 300 družin. Nemškonacionalni krogi so izgon začeli pripravljati že pred nacističnim prevzemom oblasti v Avstriji. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 so 14. ter 15. aprila po neposrednem ukazu šefa SS Heinricha Himmlerja izvedli prvi val izselitev. Slovenske deportirance so prepeljali v osrednjo Nemčijo, kjer so morali ujeti v taboriščih služiti kot prisilni delavci. Na izpraznjene domove so oblasti naselile nemške optante iz Kanalske doline v Italiji, ki so se po dogovoru med Hitlerjem in Mussolinijem preselili v nemški rajh. Slovenski izseljenci so se na svoje opustošene domove lahko vrnili šele po koncu vojne, vendar so tudi tedaj naleteli na ovire in številna nasprotovanja tudi povojnih oblasti v Avstriji.
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov