Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana

13. aprila 1243 je koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga –  v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je praznik mesta Ljubljane 9. maj.

Zgodovinar, geograf in politik Vinko Fereri Klun se je rodil na današnji dan pred 200 leti (1823) v Ljubljani. Vrsto let je na različnih šolah, tudi v tujini, poučeval zgodovino in geografijo ter v glasilih na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani, Leipzigu in Moskvi objavljal številne zgodovinske in literarnozgodovinske prispevke. Prvi na Kranjskem je že leta 1850 pisal o utopičnem socializmu. Sprva je bil narodno zaveden, po letu 1867 pa je zapustil slovenski tabor ter se zbližal z nemškimi liberalci. Kot strokovnjak (Vinko Fereri Klun je bil doktor prava) je sodeloval pri pripravi zakonskih osnutkov, med drugim tudi "zakona o koalicijski svobodi", ki je odpravil prepovedi in omejitve v zvezi z združevanjem delavcev in priznal zakonitost stavke.

Slikar, risar in ilustrator  Jurij Šubic iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline se je rodil leta 1855. Že v očetovi delavnici je pokazal veliko nadarjenost za risanje, pozneje pa jo je razvil do pravega mojstrstva. Čeprav je imel le osnovnošolsko izobrazbo, je bil sprejet na dunajsko akademijo; na njej se je izpopolnjeval v risanju religioznih in zgodovinskih kompozicij. Ko je dokončal palačo sedanjega vrhovnega državnega tožilstva v Atenah, so mu tam ponudili profesorsko mesto, vendar je raje odšel v Pariz. Tam je začel slikati tudi na prostem in ustvaril prve pleneristične slike v slovenski umetnosti. Pred 140 leti (1883) je kot prvi Slovenec razstavljal v pariškem Salonu in dosegel lepo priznanje. Eno njegovih najbolj znanih del je naturalistična slika “Pred lovom”, med najpomembnejša stenska dela pa sodi poslikava na oboku šentjakobske cerkve v Ljubljani iz leta 1886. Jurij Šubic je v naše slikarstvo vpeljal evropska merila kakovosti.

Obnovo Goriške, ki je bila v prvi svetovni vojni prizorišče hudih bojev na soški fronti, so začeli načrtovati že leta 1917 in na današnji dan  so v Ljubljani ustanovili  Odbor  za  obnovo  Goriške  ter tako omogočili načrtno vračanje beguncev in obnovo močno prizadete dežele. Usposobiti je bilo treba predvsem mizarska podjetja, opekarne, apnenice, kamnolome in kamnoseške delavnice, pred začetkom del na poljih pa so morali z njih odstraniti še nevaren vojaški material. Po koncu prve svetovne vojne in po zasedbi Primorske je italijanska vlada izdala zakon o vojni škodi. To so sprva izplačevali v gotovini, pozneje pa v bonih. To je šlo počasi in po zapletenih uradniških poteh, tako da škoda, ki jo je na Goriškem in Primorskem povzročila prva svetovna vojna, ni bila nikoli v celoti poravnana.