Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana
Prva tlakovana ulica v Ljubljani
Vzorno gospodarjenje z gozdovi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na mestu današnje Ljubljane je v rimskem obdobju stala naselbina Emona. Nastala je kot vojaško legijsko taborišče, po rimski osvojitvi Podonavja pa je bila zaledna postojanka. Za časa cesarja Avgusta so taborišče spremenili v civilno naselje Emona, v katerem so živeli odsluženi vojaki. Antična Emona je cvetela, dokler je bila v varnem zaledju rimskega cesarstva, vdori ljudstev, ki so čez Ljubljansko kotlino prodirala v Italijo, pa so povzročili njeno nazadovanje. Iz rimskega obdobja se je ohranilo veliko ostankov. Ko so izkopavali temelje za Kazino na Kongresnem trgu, so 16. aprila 1836 odkrili skoraj popolnoma ohranjen pozlačen bronasti kip Rimljana, kapitel korintskega stebra in marmorno levjo glavo. Kip je domnevno predstavljal rimskega senatorja v značilni togi, ki je v levi roki nekoč po vsej verjetnosti držal svitek. O njem je leta 1844 prvi obširneje pisal Anton Jelouschek v časopisu Carniolia. V razpravah je obveljalo, da gre za podobo Emonca, prebivalca Emone, predhodnika današnjega ljubljanskega meščana. Izvirnik Emonca, ki je bil najverjetneje del nagrobnika, je danes shranjen v ljubljanskem Narodnem muzeju, njegova kopija na rekonstruiranem korintskem stebru pa v bližini nekdanjih emonskih vrat opozarja na zgodovinsko izročilo Ljubljane in njene rimske predhodnice Emone.
Medtem ko so bile vsaj nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ulicah Ljubljane začeli polagati prvi tlak šele 16. aprila leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo, so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov.
Gozdni posestnik in industrialec Edvard Pogačnik je leta 1906 v Lehnu na Pohorju kupil približno 200 hektarjev gozdov v zelo slabem stanju. Neodvisno od razvoja kontrolne metode gojenja in gospodarjenja z gozdovi v tujini je uvedel svojo lastno kontrolno metodo – redno merjenje lesnih zalog in natančno evidentiranje posekanega drevja. V štirih desetletjih je izredno izboljšal kakovost gozda, saj je letne prirastke povečal s štirih na 12 kubičnih metrov na hektar. Po drugi svetovni vojni je Gozdarskemu inštitutu Slovenije izročil bogato dokumentacijo o svojih gozdovih, ti pa so postali inštitutov raziskovalni projekt. Edvard Pogačnik se je rodil leta 1877 v Cerknici.
Harmonikar, aranžer in pedagog Vital Ahačič se je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani zapisal glasbeni ustvarjalnosti. Kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki je sodeloval z narodno-zabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in najdlje z Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal številne pevke in pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Svoje znanje strojništva in glasbe je združil tudi pri razvoju harmonik v podjetju Melodija iz Mengša. Tako pa v njegovi priredbi in izvedbi zveni koroška narodna z naslovom: »Kako bom ljubila« *Posnetek Harmonikar, aranžer in pedagog Vital Ahačič – vrsto let je bil tudi alpinist in član Gorske reševalne službe – se je rodil pred 90 leti (1933) v Tržiču.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana
Prva tlakovana ulica v Ljubljani
Vzorno gospodarjenje z gozdovi
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na mestu današnje Ljubljane je v rimskem obdobju stala naselbina Emona. Nastala je kot vojaško legijsko taborišče, po rimski osvojitvi Podonavja pa je bila zaledna postojanka. Za časa cesarja Avgusta so taborišče spremenili v civilno naselje Emona, v katerem so živeli odsluženi vojaki. Antična Emona je cvetela, dokler je bila v varnem zaledju rimskega cesarstva, vdori ljudstev, ki so čez Ljubljansko kotlino prodirala v Italijo, pa so povzročili njeno nazadovanje. Iz rimskega obdobja se je ohranilo veliko ostankov. Ko so izkopavali temelje za Kazino na Kongresnem trgu, so 16. aprila 1836 odkrili skoraj popolnoma ohranjen pozlačen bronasti kip Rimljana, kapitel korintskega stebra in marmorno levjo glavo. Kip je domnevno predstavljal rimskega senatorja v značilni togi, ki je v levi roki nekoč po vsej verjetnosti držal svitek. O njem je leta 1844 prvi obširneje pisal Anton Jelouschek v časopisu Carniolia. V razpravah je obveljalo, da gre za podobo Emonca, prebivalca Emone, predhodnika današnjega ljubljanskega meščana. Izvirnik Emonca, ki je bil najverjetneje del nagrobnika, je danes shranjen v ljubljanskem Narodnem muzeju, njegova kopija na rekonstruiranem korintskem stebru pa v bližini nekdanjih emonskih vrat opozarja na zgodovinsko izročilo Ljubljane in njene rimske predhodnice Emone.
Medtem ko so bile vsaj nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ulicah Ljubljane začeli polagati prvi tlak šele 16. aprila leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo, so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov.
Gozdni posestnik in industrialec Edvard Pogačnik je leta 1906 v Lehnu na Pohorju kupil približno 200 hektarjev gozdov v zelo slabem stanju. Neodvisno od razvoja kontrolne metode gojenja in gospodarjenja z gozdovi v tujini je uvedel svojo lastno kontrolno metodo – redno merjenje lesnih zalog in natančno evidentiranje posekanega drevja. V štirih desetletjih je izredno izboljšal kakovost gozda, saj je letne prirastke povečal s štirih na 12 kubičnih metrov na hektar. Po drugi svetovni vojni je Gozdarskemu inštitutu Slovenije izročil bogato dokumentacijo o svojih gozdovih, ti pa so postali inštitutov raziskovalni projekt. Edvard Pogačnik se je rodil leta 1877 v Cerknici.
Harmonikar, aranžer in pedagog Vital Ahačič se je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani zapisal glasbeni ustvarjalnosti. Kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki je sodeloval z narodno-zabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in najdlje z Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal številne pevke in pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Svoje znanje strojništva in glasbe je združil tudi pri razvoju harmonik v podjetju Melodija iz Mengša. Tako pa v njegovi priredbi in izvedbi zveni koroška narodna z naslovom: »Kako bom ljubila« *Posnetek Harmonikar, aranžer in pedagog Vital Ahačič – vrsto let je bil tudi alpinist in član Gorske reševalne službe – se je rodil pred 90 leti (1933) v Tržiču.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov